Bencin in dizel vse dražja, gneče na cestah pa nič manj
Dizel se je aprila približal 1,90 evra za liter, a Dars ocenjuje, da podražitve goriva niso bistveno spremenile prometa domačih voznikov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Aprila so vozniki znova občutili podražitve goriva. Cene so se v nekaj tednih večkrat spreminjale, dizel pa se je za kratek čas približal meji 1,90 evra na liter. K rasti cen so prispevale predvsem višje cene nafte na svetovnih trgih, napetosti na Bližnjem vzhodu ter negotovost glede svetovne trgovine in gospodarske rasti.
Ob vsakem novem dvigu cen pa se znova pojavi isto vprašanje: koliko višje cene goriva sploh še vplivajo na naše navade? Podatki in ocene kažejo, da precej manj, kot bi si morda mislili.
Na DARS-u so pojasnili, da je bilo prometa v primerjavi z lanskim aprilom sicer nekoliko manj. »Promet se je glede na lansko leto sicer nekoliko zmanjšal, kar pa je najverjetneje posledica drugačne razporeditve praznikov ter širših gospodarskih razmer, med drugim poslabšanja gospodarskih razmer v Nemčiji.
Za april so sicer značilne povečane migracije v času velikonočnih praznikov, ki pa so bile letos manj izrazite zaradi zgodnjega termina velike noči.
Ocenjujemo, da podražitev goriva v Sloveniji ni imela bistvenega vpliva na prometne tokove domačih uporabnikov,« so pojasnili.
To potrjuje tudi širša slika slovenskega prometa. Slovenija ostaja izrazito avtomobilsko odvisna država.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo konec leta 2025 v Sloveniji registriranih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni približno 587 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Poleg tega število avtomobilov še vedno raste.
Samo v letu 2025 se je število registriranih osebnih vozil povečalo za približno odstotek, hkrati pa je bilo registriranih tudi več novih avtomobilov kot leto prej.
Avto ostaja skoraj nuja
Čeprav se veliko govori o trajnostni mobilnosti, kolesih in javnem prevozu, realnost ostaja precej drugačna. Večina ljudi se v službo, po opravkih ali po otroke še vedno vozi z avtomobilom.
V številnih krajih je javni prevoz redek, počasnejši ali pa ga skoraj ni. To opažajo tudi ekonomisti in organizacije, ki spremljajo mobilnostne navade prebivalcev.
Slovenija sodi med države, kjer gospodinjstva za promet namenijo zelo velik delež svojih prihodkov. Ko se gorivo podraži, ljudje običajno najprej zmanjšajo druge stroške — manj restavracij, manj spontanih nakupov, manj oddiha — avtomobil pa ostane.
Podatki SURS-a kažejo, da prebivalci Slovenije avtomobil uporabljamo za več kot dve tretjini vseh poti, z avtomobili pa opravimo več kot 82 odstotkov vseh prevoženih razdalj. Javni prevoz medtem predstavlja le majhen delež vsakodnevnih poti.
Prav zato višje cene goriva pogosto ne pomenijo bistveno manj vožnje. Za številne ljudi avto ni stvar udobja, ampak nujnosti. Z njim hodijo v službo, vozijo otroke v šolo in na dejavnosti, obiskujejo zdravnike ali opravljajo vsakodnevne obveznosti, ki jih marsikje brez avtomobila skoraj ni mogoče organizirati.
Na avtomobilsko odvisnost Slovenije opozarjajo tudi različne raziskave. Organizacija Focus je v analizi mobilnostne revščine opozorila, da slovenska gospodinjstva za promet namenijo nadpovprečno velik delež proračuna, precej višji od evropskega povprečja. Razlog je predvsem velika odvisnost od osebnih vozil in relativno skromna uporaba javnega prevoza.
Manj spontanih poti, ne pa manj avtomobilov
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da se navade voznikov počasi vendarle spreminjajo. Visoke cene goriva ljudi silijo v bolj premišljeno uporabo avtomobila, zato mnogi danes bolj načrtujejo poti kot nekoč.
Več opravkov skušajo združiti v eno vožnjo, pogosteje se odločajo za skupne prevoze s sodelavci ali družinskimi člani, nekateri pa se odpovejo predvsem krajšim in manj nujnim vožnjam.
Opaziti je tudi več zanimanja za varčnejše načine vožnje, saj vozniki bolj spremljajo porabo goriva, vozijo nekoliko počasneje in razmišljajo o ekonomičnosti avtomobilov.
A kljub temu to za zdaj še ne pomeni občutno manj avtomobilov na slovenskih cestah. Razlog je predvsem v tem, da ima velik del prebivalcev zelo omejene možnosti izbire.
V številnih manjših krajih in na podeželju javni promet ostaja redek, časovno neprilagojen ali pa preprosto prepočasen za vsakodnevne potrebe ljudi. Marsikdo je zato od avtomobila odvisen že zaradi službe, vožnje otrok v šolo ali dostopa do zdravnika in drugih osnovnih storitev.
Polne ceste tudi med prazniki
Tudi letošnji april je to zelo jasno pokazal. Kljub dražjemu gorivu so bile ceste med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki znova močno obremenjene. Kolone proti Primorski in Hrvaški so se ob koncih tedna večkrat podaljšale, Prometno informacijski center pa je voznike skoraj vsak dan opozarjal na zastoje, povečan tranzit in daljši čas potovanja skozi Slovenijo.
Posebej obremenjene so bile glavne tranzitne poti proti morju, saj Slovenija ostaja pomembna prometna povezava med srednjo Evropo in Hrvaško. Velik del prometa zato sploh ne ustvarijo domači vozniki, temveč tuji turisti in tranzitni potniki, ki se čez Slovenijo odpravljajo proti obali ali drugim turističnim destinacijam na jugu Evrope.
To kaže, da podražitve goriva danes očitno nimajo več tako neposrednega vpliva na promet, kot so ga imele nekoč. Ljudje se na višje cene sicer odzivajo z več previdnosti in načrtovanja, vendar se večina vsakodnevnim vožnjam težko odpove. Avtomobil ostaja osrednji del vsakdana — ne le za pot v službo, ampak tudi za šolo, dejavnosti otrok, obisk zdravnika ali preprosto za življenje v krajih, kjer druge možnosti skoraj ni.
Prav zato se odpira širše vprašanje, ali smo v Sloveniji postali tako močno odvisni od avtomobila, da tudi občutno dražje gorivo ne more več bistveno zmanjšati prometa na cestah.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
