Arhiv šole

V okviru projekta Mojstri prihodnosti so dijaki Šolskega centra Celje - Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, pod mentorstvom Zorana Jazbinška izvedli zahteven tehnični izziv in dotrajan motocikel predelali v sodobno električno vozilo.

Od bencinskega motorja do električne prihodnosti

Dijaki 2. letnika programa avtoserviser so se projekta lotili ambiciozno – namesto klasične obnove pitbike motocikla s prostornino 125 cm³ so ga v celoti preoblikovali v električno vozilo. Projekt, ki je potekal v šolski delavnici, je združil tradicionalne mehanske veščine z vse pomembnejšim znanjem elektrifikacije vozil ter pokazal, kako lahko prihodnji avtoserviserji aktivno soustvarjajo trajnostno mobilnost.

Temeljita obnova in priprava šasije

Motocikel so razstavili do zadnjega vijaka in odstranili vse elemente bencinskega pogona – motor, uplinjač, izpuh, filtre in sklopko. Sledila je temeljita obnova: zamenjali so ležaje, tesnila, zavorne čeljusti, glavne zavorne cilindre in cevi. Prednje vilice so servisirali, zadnji amortizer pa nadomestili z nastavljivim pnevmatskim modelom RockShox, prilagojenim okvirju.

Okvir in nihajko so dodatno ojačali z varjenjem, očistili ter pobarvali v črno. Platišča so opremili z novimi ležaji in pnevmatiko, motocikel pa nadgradili tudi z novim sedežem, plastikami in krmilom.

Arhiv šole

Srce projekta: električni pogon

Ključni del predelave je bila vgradnja električnega pogona. V centralni del okvirja so namestili 3 kW elektromotor, ki zagotavlja optimalno razporeditev mase in boljšo vozno dinamiko. Dijaki so sami izdelali jekleni adapter za pritrditev motorja ter dodatne nosilce in vodila verige.

Za pogon so uporabili verižni sistem, energijo pa zagotavlja baterijski paket iz 80 litijevih celic, sestavljen v konfiguraciji, ki omogoča zanesljivo in varno delovanje. Posebno pozornost so namenili tudi varnosti – z uporabo ustreznega nadzornega sistema baterije in natančno izvedbo povezav.

Zanimiva rešitev je bila tudi predelava rezervoarja, ki zdaj služi kot prostor za električne komponente, zaslon in polnilni priključek.

Postopno sestavljanje in testiranje

Sestavljanje vozila je potekalo premišljeno in postopno. Najprej so vzpostavili osnovno konstrukcijo, nato pa dodali pogonski sklop, regulator, baterijo in vse električne komponente. Vgradili so elektronski plin, kontaktno ključavnico in zaslon.

Delovanje so večkrat preverili – najprej v delavnici, nato še na šolskem dvorišču, kjer so testirali vsak sklop posebej in poskrbeli za varno ter zanesljivo delovanje vozila.

Končni rezultat presegel pričakovanja

Končni izdelek tehta le nekaj več kot 50 kilogramov in ima skoraj idealno razporeditev mase med sprednjim in zadnjim delom. Dosega hitrost nad 50 km/h, z lažjim voznikom pa tudi več kot 60 km/h. Z enim polnjenjem omogoča več kot 20 kilometrov vožnje, baterija pa se napolni v manj kot štirih urah.

Vožnja je tiha, brez emisij in enostavna za upravljanje, kar vozilo naredi primerno tudi za mlajše uporabnike, ki razvijajo koordinacijo in občutek za vožnjo.

Arhiv šole

Znanje, ki presega učilnico

Projekt je dijakom prinesel dragocene praktične izkušnje. Poleg obnove podvozja in zavornih sistemov so se poglobili v izdelavo električnih pogonov – od načrtovanja prenosa in sestave baterij do integracije motorja in elektronskih sistemov.

Ob tem so razvijali tudi kompetence, kot so timsko delo, načrtovanje projektov in varno ravnanje z elektriko. Svoje znanje so nadgradili na področjih električnih sistemov vozil, podvozij in osnov motornih vozil, kar jih neposredno pripravlja na prihodnost avtomobilske industrije.

Trajnostna rešitev z realno vrednostjo

Projekt je dokazal, da je mogoče z relativno nizkimi stroški ustvariti funkcionalno in sodobno električno vozilo. Končni izdelek ni le učni primer, temveč uporaben in atraktiven prevoz, ki ga lastnica z veseljem uporablja.

Dijaki so s tem pokazali, da lahko s kombinacijo znanja, praktičnih spretnosti in inovativnega razmišljanja aktivno prispevajo k razvoju zelene mobilnosti.

Pri projektu je sodelovalo tudi podjetje Hekos d.o.o., ki je pomagalo pri izdelavi določenih komponent, kar še dodatno poudarja pomen povezovanja šole z realnim okoljem.