Kdo bo sprejel Janševo ponudbo za partnerstvo? Opozicija dvomi v iskrenost
Opozicijske stranke utegnejo skladno z napovedjo premierja Janeza Janše ta teden na mizo dobiti ponudbo partnerstva za razvoj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Roko sodelovanja ponujamo vsem, ki presegajo dnevno politiko in želijo lepšo prihodnost Slovenije,« je napovedal Janša. Bržkone lahko računa, da bo v partnerstvo vstopila vsaj Resnica. Po zaprisegi nove vlade je Janša napovedal, da bodo opozicijo k partnerstvu povabili ta teden.
O podrobnostih tovrstnega partnerstva je v četrtek ob razpravi v DZ ob potrjevanju njegove ministrske ekipe za zdaj pojasnil le, da bi opoziciji med drugim ponudili sodelovanje že pri pripravi delovnih osnutkov sistemskih zakonov in ne šele, ko bodo predlogi poslanskih klopeh.
Dobra volja je najbolja
Prvak SDS je zatrdil, da pri tem za opozicijo ne bo nobenih obveznosti, pač pa gre za dobro voljo koalicije in možnost, da kljub različnim statusom parlamentarnih strank vsi sodelujejo pri nujnih ključnih rešitvah.
»Če se uskladimo, se uskladimo, če ne, nima opozicija nobenih odgovornosti,« je poudaril Janša. Prinaša pa ta ponudba možnost, da se o ključnih rešitvah v bodoče ne bo razpravljalo na nivoju, »ko je nekdo užaljen in iz tega naredi politični problem, zmanjka pa časa za ključne stvari«. »Roka je ponujena, za sodelovanje sta potrebna dva - od vas bo odvisno, koliko bo tega,« je opozicijo v parlamentarni dvorani pozval Janša.
V opoziciji bodo v času mandata Janševe vlade sedeli Gibanje Svoboda, SD in Levica ter formalno tudi Resnica, ki pa je že doslej glasovala v skladu z vladno koalicijo in ji tako omogočila potrebno parlamentarno večino.
Janša računa na Resnico
Janša lahko tako bržkone računa, da bo v partnerstvo z vladno koalicijo vstopila Resnica. Njen predsednik Zoran Stevanović je namreč že dejal, da bi si želel, da bi koalicija preostalim strankam v DZ ponudila »eksaktne, odkrite sporazume o morebitnem sodelovanju«. S podpisom tega bi Resnica lahko pokazala, kje so točke, pri katerih želijo sodelovati, ter da za tem ne stoji politična trgovina, »da ni skrivnega sestajanja in ničesar, kar bi vzbujalo sume, da gre za neko zaroto«, je dejal v intervju za STA.
V Svobodi, Levici in SD zadržani
Več zadržanosti je medtem v trojici levosredinskih strank, ki so se iz vlade preselile v opozicijo. Prvaka Svobode Robert Golob in Levice Luka Mesec sta denimo že izrazila dvom v iskrenost ponudbe tovrstnega sodelovanja. Kot je dejal Golob, verjamejo namreč samo v dejanja nove koalicije, ki se kažejo tudi v zakonskih predlogih. Izmed doslej vloženih pa ni noben takšen, da bi ga lahko podpirali.
Mesec pa kot osrednjo težavo vidi zlasti razhajanje v razumevanju smeri razvoja. Če so po njegovem mnenju sami pokazali, da lahko socialna država in gospodarski razvoj hodita z roko v roki, je po drugi strani razvoj, v katerega verjame prihodnja koalicija, drugačen.
»Prepuščanje javnega zdravstva zasebnikom, prepuščanje stanovanj tistim, ki jih oddajo preko Airbnb, ukinjanje oziroma izrivanje sindikatov iz socialnega dialoga, to so samo prve poteze in v tak razvoj mi ne verjamemo. To je razkroj socialne države, kot jo poznamo, in pri tem na noben način ne morejo računati na našo podporo,« je poudaril Mesec.
Za tem se je stranka Levica odzvala še na družbenih omrežjih. Med drugim piše, da gre pri razvojnem zakonu za »politike, od katerih večina ljudi ne bo imela nič, korist pa bo imela predvsem peščica najbogatejših in najbolje plačanih. Povrhu vsega desna koalicija uvaja ukrepe, ki vodijo v diskriminacijo starejših zaposlenih in ustvarjajo več sto milijonov evrov izpada prihodkov za javne blagajne.« V stranki so še izpostavili, da bomo račun »za te politike bomo prej ali slej plačali vsi prebivalci skozi slabše javne storitve, zdravstvo, socialno varnost in druge skupne sisteme.«
Predsednik SD Matjaž Han pa je dejal, da ne ve, kaj napoveduje oziroma ponuja predsednik SDS, zato je o tem, »kaj bo, ko bo, če bo«, prehitro govoriti. »Veste, da je naša stranka zelo demokratična, takšne stvari se morajo, če bi do njih prišlo, sprejemati na sejah organov stranke,« je navedel.
V Resnici si želijo »bolj v opozicijo«
V stranki Resnica doslej še niso prejeli ponudbe za partnerstvo za razvoj, si pa želijo partnerstva, »ki bi nas potisnilo še bolj v opozicijo«, je danes ob robu kolegija dejal Stevanović. Predvideva, da bodo predlog dobili v torek in se glede na usklajenost s programom o podpisu odločili na sestanku poslanske skupine.
Najmanj, kar pričakujejo, je, da bodo v ponudbi zapisane vsebine iz koalicijske pogodbe, ki se skladajo s programom Resnice. Ponovil je, da koalicijski sporazum deluje, »kot da so prepisali dobršen del našega programa« in da bodo podprli vse, kar bo usklajeno z njihovim programom.
»To so davki, to je v bistvu čim večja vzpostavitev neposredne demokracije,« je naštel nekaj tem, pri katerih bi lahko sodelovali. Morajo pa biti po Stevanovićevih besedah v ponudbi navedeni zelo konkretni predlogi sodelovanja. »Obenem bi pa omejil vsak vidik skrivnega dobivanja s koalicijo in nekih tem v ozadju, ampak da se pogovarjamo odkrito pred javnostjo,« je še povedal.
Tudi v opozicijskih strankah Gibanje Svoboda, Levica in SD ponudbe za partnerstvo za razvoj zaenkrat še niso prejeli, so povedali za STA.
Stevanović je komentiral tudi nekaj aktualnih zadev. V stranki Resnica podpirajo širitev Evropske unije in menijo, da je ob upoštevanju »suverene volje narodov v določenih državah in izpolnjenih pogojih za vstop« tudi potrebna. Tudi z vstopom Črne gore v EU nimajo težav, »če so ljudje izrazili tako referendumsko voljo in če bodo izpolnili pogoje, kot jih je morala izpolniti vsaka druga država, da vstopi v EU«, je povedal za STA.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
