V jezeru pristava poginile ribe. Je kriv vodni orešek?
V jezeru Pristava v občini Lenart je najverjetneje zaradi aktualnih sušnih razmer prišlo do množičnega pogina rib.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Iz Ribiške družine Pesnica-Lenart so že v petek zaznali poslabšane vsebnosti kisika v vodi ter opazili odmrle ribe, ki so se najprej začele pojavljati v reki Pesnici, nato pa tudi v jezeru, zato so se odločili aktivirati pristojne službe, med drugim občino, policijo, gasilce, nacionalni laboratorij, Vodno gospodarsko podjetje Drava, civilno zaščito in Zavod za ribištvo.
Najprej so se odzvali iz lenarškega in pesniškega območja. Skupaj 120 gasilcev iz 12 društev je kar 25 ur neprekinjeno opravljalo prečrpavanje vode, da bi jo bogatili s kisikom. Ko se je vključila še interventna enota civilne zaščite s specialnimi vozili za prečrpavanje vode, so v reko Pesnico prečrpali okoli 3600 kubičnih metrov vode, s čimer se je za nekaj centimetrov dvignila raven reke in jezera ter zvišala vsebnost kisika v vodi.
Spremljanje stanja
Ker na vidiku ni novih padavin, je to po mnenju predstavnikov ribiške družine le kratkotrajna rešitev, zato bodo morali opravljati nenehni monitoring vode in spremljati stanje na ribniku. "O natančnem vzroku pogina bomo lahko sklepali po laboratorijskih analizah ter poročilu pristojnih institucij," so še zapisali.
Po zaključeni akciji so danes dopoldne začeli odstranjevati odmrle ribe, v prihodnjih dneh pa pričakujejo tudi večjo pomoč vseh članov ribiške družine.
Je krivec vodni orešek?
TV Slovenija in Pop TV sta poročala, da naj bi po grobih ocenah poginilo za več kot deset ton rib. Ob tem navajajo, da naj bi bil največji krivec za prekomerno porabo kisika v vodi vodni orešek, ki je jezero v zadnjih treh letih skoraj prerasel, aktualne vremenske razmere pa so še pospešile njegovo širitev.
Vodni orešek je domorodna vrsta, ki jo lahko opazimo predvsem na ribnikih in jezerih. Najpogosteje jo srečamo v severovzhodnih in vzhodnih delih Slovenije. Raste tudi na Ljubljanskem barju, kjer so ga mostiščarji že zdavnaj uporabljali za prehrano. Spada v družino vodoorehovk (Trapaceae) in je razširjen skoraj v vseh zemeljskih sladkih vodah.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
