Matoz želi več besede pri pravilih za najbolj občutljiv del policije
Vlada želi hitreje spreminjati delovne pogoje policistov pri prikritih operacijah, varovanju in protiterorizmu. Sindikat opozarja na obvod pogajanj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Janševa vlada želi nekaj mesecev po menjavi oblasti spremeniti pravila za del policije, ki opravlja najbolj občutljive in nevarne naloge.
Ne gre za običajne patrulje. Predlog se nanaša predvsem na policiste, ki varujejo določene osebe, izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, ščitijo priče, delujejo na področju protiterorizma ali sodelujejo pri drugih posebej tveganih operacijah.
Pri teh nalogah že danes veljajo posebnosti, saj operacije ni vedno mogoče končati ob koncu izmene.
Bistvena novost zato ni, da bi vlada prvič dovolila drugačen delovni čas, ampak da bi več odločanja o teh pravilih prenesla neposredno nase.
Iz kolektivne pogodbe v vladno uredbo
Veljavni zakon določa, da se lahko posebni odmori, počitki, nadure in najdaljši tedenski delovni čas teh policistov uredijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Matozovo ministrstvo zdaj predlaga drugačen sistem. O organizaciji delovnega časa, nadomestnih počitkih, referenčnih obdobjih, nadurah, najdaljšem tedenskem delovnem času ter posebnih oblikah pripravljenosti in njihovem plačilu bi z uredbo odločala vlada.
Pri kolektivni pogodbi mora država rešitev uskladiti s sindikalno stranjo. Uredbo lahko sprejme vlada. Janševa vlada bi tako dobila več neposrednega vpliva na določanje delovnih pogojev dela policije.
Zakaj želi vlada spremembo
Ministrstvo razlog pojasnjuje v luči boljšega prilagajanja. Pri posebnih policijskih nalogah se lahko razmere hitro spremenijo, trajanja operacije pa pogosto ni mogoče vnaprej predvideti.
Policija mora denimo nadaljevati varovanje, prikrito operacijo ali protiteroristično nalogo tudi takrat, ko bi po običajnih pravilih policistu že pripadal počitek.
Ministrstvo zato meni, da je kolektivno dogovarjanje prepočasno. V obrazložitvi opozarja, da lahko pogajanja trajajo dolgo, ob »zaostrovanju varnostnih razmer« pa država po njegovi oceni tega časa nima vedno.
Njegov argument je torej operativnost. Vlada želi imeti možnost, da posebna pravila za takšne enote določi hitreje in jih lažje prilagaja varnostnim razmeram.
Sindikat vidi obvod pogajanj
Sindikat je že ob julijski različici predloga opozoril, da bi prenos teh vprašanj na uredbo zmanjšal pomen kolektivnih pogajanj in državi omogočil, da sama določa vprašanja, ki posegajo v delovni čas, počitek in plačilo policistov.
Njegov očitek je zato predvsem procesen. Ne zanika, da posebne policijske naloge potrebujejo prilagodljivejša pravila, nasprotuje pa temu, da bi bila ta določena brez dogovora s sindikati.
Tu je tudi bistvena razlika med prejšnjo in sedanjo oblastjo. Prejšnja vlada je kot mehanizem izbrala kolektivno pogodbo, sedanja Janševa vlada pa želi odločanje prenesti na uredbo.
Tudi pripravljenost bi se lahko spremenila
Ena najbolj oprijemljivih posledic bi bila pripravljena za delo. Ministrstvo v finančni oceni predvideva, da bi se pri nekaterih enotah pripravljenost doma lahko spremenila v pripravljenost na določenem kraju.
Če bi se takšen režim uporabljal v ocenjenem obsegu, bi stal približno 143.700 evrov na mesec oziroma 1,72 milijona evrov na leto.
To pomeni, da policist med pripravljenostjo ne bi nujno čakal doma, ampak bi moral biti na kraju, ki ga določi delodajalec.
Kako bo takšen čas obračunan in plačan, iz zakona še ni mogoče dokončno ugotoviti. To bi določila šele uredba, ki bi jo morala vlada sprejeti najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
Nova pot v policijo zaradi pomanjkanja ljudi
Drugi pomemben del predloga nima neposredne povezave z večjim vplivom vlade, ampak s pomanjkanjem policistov.
Janševa vlada želi dodati novo pot do policijskega poklica. Kandidat z najmanj srednješolsko izobrazbo bi lahko opravil poseben program »Policist in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil« ter nato še izpit za policijska pooblastila.
Ministrstvo samo kot razlog navaja »večletni trend pomanjkanja kadrov med policisti«.
Tudi novi kandidat bi moral skozi posebno usposabljanje in opraviti izpit. Predlog pa ne pove dovolj natančno, kako dolg in zahteven bo novi program.
Premik tudi pri nadzoru policije
Predlog posega še v nadzor ministrstva nad policijo. Enota za usmerjanje in nadzor bi lahko pri preverjanju konkretnega postopka zahtevala dokumentacijo, pregledovala evidence, vstopila v policijske prostore in opravila pogovore s policisti ali drugimi posamezniki.
Večina teh pristojnosti obstaja že danes, tako imenovana presoja postopka pa je urejena v pravilniku. Predlog jo predvsem prestavlja na zakonsko raven in s tem daje jasnejšo pravno podlago.
Za javnost le sedem dni
Ministrstvu se pri spremembah tudi mudi. Za javno razpravo je določilo sedemdnevni rok, čeprav Resolucija o normativni dejavnosti priporoča 30 dni. Odstop utemeljuje s potrebo po pravočasni uveljavitvi zakona in pripravi uredbe.
V državnem zboru predlaga še skrajšani postopek, ker novelo opredeljuje kot manj zahtevno spremembo.
Janševa vlada želi zaradi kadrovske stiske lažje zaposlovati nove policiste, zaradi nepredvidljivih varnostnih nalog pa hitreje določati način dela posebnih enot.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
