Veliko ljudi si želi posvojiti otroka, a uspe le redkim
V Sloveniji na posvojitev čaka več sto kandidatov, medtem ko je otrok, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za posvojitev, bistveno manj. Leta 2025 so pri nas posvojili 34 otrok, leto prej 38. Tudi v sosednjih državah se srečujejo z izzivi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po podatkih ministrstva, pristojnega za družino, centri za socialno delo v Sloveniji vodijo evidenco 558 primernih kandidatov za posvojitev. Med njimi je 518 zakonskih oziroma zunajzakonskih parov in 40 samskih oseb.
Število novih vlog se je v zadnjih letih spreminjalo. Leta 2020 so jih prejeli 44, leta 2021 41, leta 2022 48, leta 2023 33, leta 2024 pa 29. Lani je bilo novih vlog 16, v letu 2026 pa so do priprave članka prejeli tri.
Toda število prijavljenih kandidatov ne pomeni, da bodo vsi tudi postali posvojitelji. »Pri posvojitvah je treba vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se otroku iščejo najprimernejši nadomestni starši,« so pojasnili na ministrstvu. Pri izbiri se upoštevajo otrokove potrebe, starost in druge okoliščine, pa tudi želje in zmožnosti kandidatov.
Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2025 v Sloveniji evidentiranih 34 posvojitev, leto prej 38, v letih 2023 in 2022 pa po 34. Leta 2021 jih je bilo 40. Podatki vključujejo tudi posvojitve otroka s strani zakonca oziroma partnerja njegovega biološkega starša, zato ne gre zgolj za primere, v katerih otrok dobi nova starša.
Zakaj na posvojitev ni mogoče preprosto čakati po vrstnem redu
Razlog za dolge čakalne dobe ni zgolj majhno število otrok. Pred posvojitvijo je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji in ali je mogoče otroka varno vrniti v biološko družino. Če to ni mogoče, je treba urediti njegov pravni položaj.
»Največji izziv predstavlja dejstvo, da je otrok, ki izpolnjujejo pogoje za posvojitev, razmeroma malo,« so zapisali na Centru za socialno delo Celje. Dodali so, da je treba pri dolgotrajnejših postopkih včasih najprej pravno urediti položaj otroka, med drugim z odločitvijo o odvzemu starševske skrbi.
Po pojasnilih ministrstva postopek ugotavljanja primernosti kandidatov ne sme trajati dlje kot eno leto od vložitve prijave. To pa ne pomeni, da bo kandidat v enem letu tudi dobil otroka. Po oceni primernosti se namreč šele začne iskanje najprimernejše družine za konkretnega otroka, o posvojitvi pa na koncu odloči sodišče.
Vse več možnosti za posvojitev otrok iz rejništva
Pomembna možnost je posvojitev otroka, ki že živi v rejniški družini. Takšna rešitev je lahko posebej primerna, kadar vrnitev v biološko družino ni več mogoča in se je med otrokom ter rejniki že oblikovala močna navezanost.
Na CSD Celje so navedli primer para, ki je posvojil dva otroka, pred tem nameščena pri njem v rejništvu. Posvojitvi sta bili sklenjeni leta 2021 in 2024. Po njihovih izkušnjah takšen prehod otroku zagotavlja več stabilnosti in manj stresa.
Podobno poudarjajo v društvu Deteljica, kjer bodoče posvojitelje pripravljajo na starševstvo in jim pomagajo tudi po prihodu otroka v družino. »Zavedamo se, da posvojitev prinaša veliko veselja, hkrati pa tudi številne izzive in odgovornosti,« so zapisali.
V društvu si želijo več sistematične priprave na posvojitev ter več strokovne podpore družinam. Pomembno je tudi, da posvojitelji razumejo otrokove pretekle izkušnje, njegove biološke korenine in morebitno poznejšo željo po spoznavanju lastnega izvora.
Kako je pri sosedih
Podatki v sosednjih državah kažejo, da se obseg posvojitev močno razlikuje.
Na Hrvaškem je bilo, po podatkih tamkajšnjega ministrstva, med letoma 2010 in 2020 v povprečju posvojenih 115 otrok na leto, v obdobju 2021–2024 pa se je povprečje povečalo na 167. Do 1. novembra 2025 je bilo posvojenih 121 otrok, 295 otrok pa je izpolnjevalo pogoje za posvojitev. Hrvaška je leta 2025 ustanovila tudi delovno skupino za izboljšanje sistema posvojitev.
V Avstriji so leta 2024 v statistiko posvojitev zajeli 76 otrok in mladostnikov. Pri tem je treba upoštevati, da avstrijska statistika meri sodelovanje pristojnih služb pri posvojitvah, zato teh številk ni mogoče povsem neposredno primerjati s slovenskim skupnim številom pravno evidentiranih posvojitev.
Leta 2024 so v Italiji 691 otrokom iz tujine zaradi mednarodne posvojitve izdali dovoljenje za vstop in prebivanje, kar je bilo za 18 odstotkov več kot leto prej. To je podatek samo o mednarodnih posvojitvah, ne o vseh posvojitvah v državi. Povprečna starost otrok ob prihodu je bila sedem let, 67 odstotkov otrok pa je imelo vsaj eno posebno okoliščino oziroma potrebo.
Kaj pa Madžarska? Tam so leta 2024 odobrili 1291 posvojitev, leta 2025 pa 1416. Gre za bistveno večje število kot v Sloveniji, vendar tudi za državo z drugačnim sistemom in številom otrok, ki potrebujejo družinsko oskrbo.
Kje v Sloveniji je posvojitev največ
Na vprašanje, v kateri slovenski regiji je največ posvojitev, ni mogoče zanesljivo odgovoriti zgolj na podlagi podatkov, ki so jih posredovali centri za socialno delo. Na CSD Celje so izrecno pojasnili, da nimajo na voljo podatkov o geografski razporeditvi posvojitev, zato ne morejo oceniti niti razlogov za morebitne regionalne razlike.
Surs objavlja podatke o posvojitvah na državni ravni, pri regionalnih podatkih pa je pomembno upoštevati tudi metodologijo: od leta 2021 pri določanju območja posvojitve upoštevajo otrokovo prvo in običajno prebivališče ob posvojitvi. Zato bi bilo treba za zanesljivo primerjavo po statističnih regijah pridobiti ustrezno razčlenjene podatke iz podatkovne baze SiStat.
Podatki tako kažejo predvsem na nesorazmerje med številom kandidatov in otrok, ki jih je mogoče posvojiti. Pri tem pa je ključno načelo, da posvojitev ni namenjena izpolnjevanju želje odraslih po otroku, temveč zagotavljanju varnega in stabilnega družinskega okolja otroku, ki ga potrebuje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
