Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Dan suverenosti
Čas branja 5 min.

Nataša Pirc Musar: V zadnjih dneh so se zgodile stvari, ki so zaskrbljujoče


G.G.
STA
23. 10. 2026, 15.10
Posodobljeno
15:55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Udeležbo so odpovedale opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica, danes se je podobno odločila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

nataša pirc musar.jpg
Jure Klobčar
Nataša Pirc Musar pravi, da odločitve ni sprejela zlahka, predvsem zaradi spoštovanja do vseh Slovenk in Slovencev. »To bo prva državna proslava v mojem mandatu, na kateri me ne bo. Za takšno potezo sem se odločila z grenkobo v srcu.«

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Slovenija bo v nedeljo praznovala dan suverenosti, ki spominja na odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije v noči s 25. na 26. oktober pred 35 leti. Priprave na osrednjo državno proslavo v Kopru spremljajo polemike zaradi poimenovanja jubileja in neudeležbe praporščakov ZZB NOB. Sledila je odpoved udeležbe opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica, danes je udeležbo odpovedala še predsednica države Nataša Pirc Musar.

Pojasnila je, da je prisluhnila želji predsednika vlade Janeza Janše, da bi bil kljub drugačnemu prvotnemu dogovoru on edini govorec na državni proslavi ob prihajajočem prazniku. »Nisem si želela nepotrebnih prerekanj na to temo, zato sem tedaj sklenila, da se bom proslave udeležila kot gostja,« je dejala in dodal: »A žal so se v zadnjih dneh zgodile stvari, ki niso ne državotvorne ne domoljubne, so zaskrbljujoče in zato moram nanje opozoriti javno.«

Imena praznikov so določena z zakonom

Na kaj mora opozoriti predsednica? »Nedopustno in nesmiselno je, da se državni praznik na vabilu na državno proslavo samovoljno preimenuje,« meni. Vlada je namreč v vabilu zapisala, da gre za proslavo ob dnevu suverenosti in »35. obletnici osvoboditve Slovenije«. »Imena državnih praznikov so določena z zakonom. Kot sopodpisnica vabila takšnemu posegu ostro nasprotujem,« je dejala.

Nasprotuje izključitvi praporščakov

Odločno nasprotuje tudi izključitvi praporščakov Zveze združenj borcev NOB s proslave. »Praporji in njihovi nosilci so pomemben del vseh državnih proslav, predstavljajo zgodovinski spomin, vrednote in ljudi, ki so soustvarjali našo skupno domovino,« je pojasnila in dodala, da brez osvobodilnega boja in njegove zgodovinske zapuščine ni mogoče celovito razumeti poti do današnje samostojne, neodvisne in suverene Slovenije.

Umaknjen tudi delo, ko se predsednica pokloni zastavi

S programa proslave so umaknili tudi del, ko se običajno predsednica republike ob prihodu pokloni zastavi in pregleda častno enoto. »Ustavni položaj institucije, ki jo imam čast predstavljati, pomeni, da se v imenu ljudi, ki jih imam prav tako čast predstavljati, poklonim zastavi in pregledam častno enoto ter ešalon praporščakov. (...) Ko je ta akt brez pojasnil umaknjen s programa proslave, je s tem odvzeto dostojanstvo ljudem, državi in institucijam, ki jo predstavljajo,« je opozorila.

Grožnje z deratizacijo

Kot zadnje pa se je obregnila ob odnos vlade do pravosodja. Na državne proslave so namreč vabljeni tudi predstavniki sodne veje oblasti, »tiste sodne veje oblasti, ki jim predstavnik vladnega urada grozi z deratizacijo«. »Takšne izjave so sramotne, zavržne in predvsem nevarne. Sodniki niso škodljivci, sodstvo pa ni sovražnik, ki ga je treba iztrebiti. Takšno besedišče ni samo kritika pravosodja, temveč neposreden napad na neodvisnost sodne veje oblasti in na temelje pravne države,« je bila jasna predsednica.

Preberite še

»Kljub obljubam aktualne vlade o graditvi partnerstva za razvoj Slovenije smo znova priča ravnanjem, ki le še poglabljajo delitve. Zato na nedeljski proslavi ne morem sodelovati,« je sklenila.

janez janša.jpg
Robert Balen
Janez Janša ne skopari z ostri besedami na družbenih omrežjih.

Janša zapisal, kdo so tisti, ki bodo manjkali na proslavi

Na odpoved se je ekspresno odzval premier Janša. Na Facebooku je zapisal: »Na državni proslavi ob Dnevu suverenosti in ob 35. obletnici dneva, ko je bila Slovenija osvobojena zadnjega vojaka agresorske JLA bomo prisotni vsi, ki nam je bila Slovenija intimna opcija v času osamosvojitve in jim je to še danes.

Manjkali pa bodo očitno tisti povabljeni, ki jim simbol na kapi in zastavi nekdanjega agresorja tudi po 35 letih pomeni več kot samostojna Slovenija. Manjkali bodo tisti, ki so ukinili muzej slovenske osamosvojitve ali ob tem molčali, hkrati pa so sredi prestolnice postavili spomenik celo nekaterim med agresorji, ki so s poraženo jugo vojsko odšli iz Kopra oktobra 1991. Vse je jasno in vse bo slej ko prej prišlo na svoje mesto.«

asta vrečko, matjaž han.jpg
Jure Klobčar
Asta Vrečko in Matjaž Han

Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje?

Svobodo, Levico in SD je med drugim razburilo vabilo na državno proslavo ob dnevu suverenosti in ob »35. obletnici osvoboditve Slovenije«, kot da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje.

»Predpostavlja torej, da je bila Slovenija do oktobra 1991 okupirano ozemlje. To je nesprejemljivo deljenje in razdvajanje ljudi, kar je običajni modus operandi Janeza Janše in njegovih koalicij,« so zapisali v Svobodi.

Zanje je to poimenovanje problematično predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da »praznikov ne moremo kar samovoljno preimenovati«. Drugega pa vidijo v »potvarjanju zgodovine in poniževanju vseh generacij Slovenk in Slovencev, ki so se v preteklosti borili za svobodno, suvereno državo in v tem boju tudi zmagali«.

»Slovenska osamosvojitev ni nastala v nekaj tednih leta 1991. Od ideje Zedinjene Slovenije naprej, prek taborov, skozi delovanje številnih intelektualcev in politikov na Dunaju in drugod, skozi prvo svetovno vojno, antifašizem in protinacizem, skozi doslednost in trdnost slovenskih politikov in intelektualcev v predvojni in povojni Jugoslaviji do civilnodružbenih in političnih gibanj v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je ta ideja rasla, se krepila in gradila temelje za osrednje dejanje. Ko smo bili leta 1991 sposobni izkoristiti zgodovinsko priložnost, smo stali na ramenih svojih prednikov,« so v daljšem sporočilu za javnost zapisali v Svobodi. Zato se jim zdi še toliko bolj nesprejemljivo, da na proslavo niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Prav tako na proslavo ne bo predstavnikov Levice. Sokoordinatorica Asta Vrečko je navedla, da v Sloveniji »nimamo praznika, na katerega vabijo«. Dodala je, da prazniki niso namenjeni temu, da se ponovno razdvaja, tako jih po njenem mnenju razume izključno SDS. »In zdaj so si spet našli novo fronto, dan suverenosti, da že z vabilom na proslavo razdvajajo ljudi,« je dejala. Prepričana je, da zato, da bodo tam na koncu »zgolj njihovi pristaši, navijači Janeza Janše in v njegovi stari maniri bo potekala revizija zgodovine«.

Izpostavila je še, da v Levici državne proslave spoštujejo. »Spoštujemo našo državo in tudi praviloma se slovesnosti udeležujemo, ker s tem kažemo spoštovanje do države, do ljudi in tudi do naše preteklosti. Ampak ne bomo pa sodelovali v šovu Janeza Janše za poveličevanje njega in njegovih pajdašev, zato da bodo tam na novo pisali zgodovino,« je pojasnila.

»Pred 35 leti se Slovenija ni osvobodila, temveč osamosvojila. Na podlagi demokratične volje ljudi, izražene na plebiscitu, je stopila na pot lastne države. Dan suverenosti pa obeležuje odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Slovenije. Osvoboditev in osamosvojitev nista sopomenki, temveč pojma z različnim zgodovinskim pomenom,« pa so zapisali v SD.

Menijo, da zgodovinskih dejstev in izrazov, s katerimi opisujemo nastanek lastne države, ne smemo prilagajati dnevni politiki. »Prav z doslednim in natančnim poimenovanjem dogodkov ohranjamo spoštovanje do zgodovine, demokratične odločitve ljudi na plebiscitu in vseh, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije. Zato pričakujemo, da bodo tudi državne slovesnosti te zgodovinske mejnike obeleževale z ustrezno natančnostjo in dolžnim spoštovanjem,« so zapisali v odzivu.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.