Jure Klobčar

Na odločitev vrhovnega sodišča, da kljub nekaterim nepravilnostim zavrne tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so se danes odzvali v Združenju za dostojno starost Srebrna nit.

Vrhovno sodišče je namreč presodilo, da vlagatelji tožbe niso uspeli dokazati, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volivcev.

Vrhovno sodišče

Kršitve v kampanji niso vplivale na končni rezultat referenduma

Kot je danes poudaril Bogdan Biščak, eden od vlagateljev tožbe, so sami upali na drugačno razsodbo. Pojasnil je, da je vrhovno sodišče nepravilnosti, ki so jih izvajale zdravniške organizacije in Rimskokatoliška cerkev ter ki so jih popisali v tožbi, prepoznalo, a je menilo, da niso uspeli dokazati, da so te nepravilnosti vplivale na rezultat referenduma.

A po mnenju Biščaka tožnikom ni bilo treba dokazati, da so nepravilnosti vplivale na izid, temveč so morali dokazati le, da bi nanj lahko vplivale. Kot je še pojasnil, je to kriterij, ki ga je ustavno sodišče uporabilo v primeru referenduma o drugem tiru, vrhovno sodišče pa ga je nato uporabilo pri razveljavitvi referenduma.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Kaj prinaša zakon, o katerem bomo glasovali 23. novembra?

»Vrhovno sodišče v svoji sodbi ni obrazložilo, zakaj je uporabilo dva različna kriterija, zakaj je spremenilo sodno prakso, ki jo je v preteklosti vzpostavilo,« je dejal Biščak. Dodal je, da je tako s tega vidika sodba po njegovem mnenju »izjemno pomanjkljiva oziroma neprepričljiva v svoji obrazložitvi.« Po besedah Biščaka gre v tem primeru za kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Tožniki so se tako zdaj odločili, da bodo svojo pravno pot nadaljevali z vložitvijo ustavne pritožbe na ustavno sodišče.

Ob tem je Biščak ponovil, kar so že večkrat poudarili, in sicer, da tožbe niso vložili izključno zaradi razveljavitve in ponovitve referenduma, temveč »morda še bolj zato, ker nam je pomembno, kam bo naša demokracija šla v prihodnosti.«

Halo bralec

Zdravniki ne smejo prodajati prehranskih dopolnil. Vplivneži pa?

Po besedah Biščaka je na mestu vprašanje, ali bo zdaj lahko vsak, ki si bo to želel, kot neregistriran organizator kampanje v samo kampanjo vstopal brez vseh zakonskih obveznosti, ki sicer veljajo za registrirane organizatorje kampanje. »Bodo ljudje, ki si lahko to privoščijo, financirali kampanje, ki jih bodo izvajali neregistrirani organizatorji, ki jim ni treba poročati o finančnih sredstvih, ki jih porabijo?« se je vprašal.

Je pa Andrej Pleterski iz Srebrne niti izpostavil, da je vrhovno sodišče ugotovilo konkretne nepravilnosti v kampanji, ki so zdaj v sodni praksi potrjene, da se jih ne sme ponavljati. Tako je mogoče reči, da je pritožba »dala tudi nek pozitiven rezultat za urejanje pravne države.«