Koliko živalskih vrst živi pri nas in katerim gre najslabše
Slovenija je po površini majhna država, vendar zaradi stika alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta premore izjemno biotsko pestrost. Medtem ko so nekatere nekoč izginule živali danes spet pri nas, pri drugih populacije še vedno upadajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Natančnega odgovora na vprašanje, koliko živalskih vrst in podvrst živi v Sloveniji, pravzaprav ni. Število se spreminja z novimi raziskavami, odkrivanjem doslej nepoznanih vrst in spremembami v taksonomiji. Strokovna ocena iz leta 2020 slovensko favno ocenjuje na več kot 21.500 celinskih taksonov in najmanj 1600 morskih taksonov.
Državni viri nekoliko bolj poenostavljeno navajajo okoli 22.000 živalskih vrst, medtem ko je v nacionalnem informacijskem sistemu NarcIS trenutno evidentiranih 20.983 vrst vseh skupin organizmov skupaj. Razlika zato ni znak, da bi bila številka nujno napačna, temveč je posledica različnih baz, metodologij in obdobij.
Slovenija je pri tem pravi naravni fenomen. Na manj kot 0,014 odstotka kopnega planeta naj bi živelo več kot dva odstotka vseh znanih kopenskih vrst. Posebno bogat je naš podzemni svet, kjer so bile številne vrste prvič odkrite in opisane prav pri nas.
Več kot 20.000 živalskih vrst
Bogastvo vrst pa ne pomeni, da je njihova prihodnost varna. Po podatkih agencije za okolje je na slovenskem rdečem seznamu okoli 45 odstotkov obravnavanih živalskih vrst. Posebej alarmantno je stanje pri dvoživkah in plazilcih: na seznamu je več kot 80 odstotkov vseh pri nas znanih vrst teh dveh skupin. Med sesalci je ogroženih 41 vrst oziroma skoraj polovica.
Med najbolj ranljivimi so številne vrste netopirjev, vidra, poljski zajec in tudi rjavi medved. Pri pticah so težave posebej izrazite pri vrstah kmetijske krajine, medtem ko so sladkovodne ribe med najbolj ogroženimi skupinami nasploh. V starejših pregledih rdečih seznamov je bilo med vretenčarji ogroženih kar 56 odstotkov obravnavanih taksonov.
Pri tem je treba poudariti, da slovenski rdeči seznam temelji na pravilniku iz leta 2002 in da so primerjave skozi čas zaradi različnih meril težavne. Tudi država opozarja, da bi bilo rdeče sezname zaradi hitrih okoljskih sprememb treba posodabljati približno vsakih deset let.
Katera je tik pred izginotjem?
Najbolj dramatična kategorija na slovenskem rdečem seznamu je prizadeta vrsta (E). Gre za živali, pri katerih se je številčnost zmanjšala na kritično raven oziroma zelo hitro upada in njihov obstanek ni verjeten, če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali. Še bolj skrajni sta kategoriji izumrla (Ex) in domnevno izumrla (Ex?).
Med živalmi, ki so v Sloveniji še posebej problematične, so ris, nekatere dvoživke in plazilci, številne sladkovodne ribe, netopirji ter vrste, vezane na mokrotne in ekstenzivne travnike.
Ris je pri tem najbolj zgovoren primer. Slovenski ris je zaradi lova, pomanjkanja plena in drugih pritiskov izginil na začetku 20. stoletja. Leta 1973 so v Slovenijo pripeljali šest risov iz slovaških Karpatov. Toda zgodba se skoraj ponavlja: populacija je zaradi parjenja v sorodstvu in majhnosti znova zdrsnila na rob izumrtja. V projektu LIFE Lynx so med letoma 2017 in 2024 v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov; leta 2024 je bilo v Sloveniji ocenjenih približno 50 odraslih risov.
Nekateri so izginili, nato pa se vrnili
Dobra novica je, da izginotje ni vedno dokončno. Bober je iz Slovenije v preteklosti izginil, nato pa se je po ponovni naselitvi na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja po naravni poti vrnil tudi k nam. Danes njegovo stanje ocenjujejo kot ugodno. Najnovejši slovenski monitoring je ocenil 496 bobrovih teritorijev oziroma med 1389 in 2381 osebkov, populacija pa se še širi.
Pri nekaterih drugih vrstah je bil človek manj uspešen. V slovenskem delu jadranskega povodja je denimo zaradi vnosa sorodnih rib okoli leta 1960 izginila južna podust oziroma Protochondrostoma genei.
Pomemben podatek je tudi, da v zadnjih 50 letih v Sloveniji ni izumrla nobena vrsta sesalcev. Nekatere zgodovinsko izginule vrste, kot sta ris in bober, so danes spet prisotne.
Slovenija proti sosedam
Številke lepo pokažejo, zakaj je Slovenija posebna, vendar jih ni mogoče primerjati povsem neposredno, saj države uporabljajo različne metode štetja.
Hrvaška je z okoli 38.000 do skoraj 40.000 znanimi vrstami in podvrstami približno dvakrat bogatejša po evidentiranem številu taksonov. Razlog je tudi v tem, da ima poleg kopenskega in podzemnega sveta še obsežno morsko območje. Hrvaška predvideva, da je dejansko število vrst med 50.000 in več kot 100.000.
Avstrija navaja približno 67.000 vseh vrst, od tega okoli 45.000 živalskih. Ogroženih je 27 odstotkov sesalcev in ptic ter kar 60 odstotkov plazilcev in dvoživk.
Madžarska ima po novejši strokovni raziskavi približno 36.000 znanih živalskih vrst. Posebej skrb vzbujajoče pa je, da za skoraj polovico tamkajšnje favne danes primanjkuje strokovnjakov, ki bi jo sploh še znali zanesljivo določati.
Italija je po pričakovanjih še bistveno bogatejša: evidentiranih je več kot 61.000 živalskih in več kot 10.000 rastlinskih vrst. Zaradi velikosti države, Alp, Apeninov, Sredozemlja, otokov in dolge obale velja za evropsko državo z največjo biotsko raznovrstnostjo.
Slovenija torej po absolutnem številu ne more tekmovati z večjimi državami. Toda glede na svojo majhnost je izjemno bogata. Težava je, da se ob številnih vrstah, ki jih šele odkrivamo, hkrati nadaljuje tiho izginjanje drugih – predvsem zaradi izgube in razdrobljenosti življenjskih prostorov, intenzivnega kmetijstva, onesnaževanja, sprememb vodotokov, prometa in drugih človekovih posegov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
