Opozicija predlaga vsakoletne referendume; koaliciji očitajo norčevanje
Svoboda, SD in Levica predlagajo dva stalna referendumska dneva na leto. Vsa vprašanja bi združili na en spomladanski in en jesenski termin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Opozicijske Svoboda, SD in Levica želijo slovenski referendumski koledar narediti predvidljivejši. Predlagajo spremembo zakona, po kateri bi bila glasovanja o vseh referendumskih vprašanjih združena na dva stalna dneva na leto – enega spomladi in drugega jeseni. Če bi bile v istem obdobju volitve, bi referendumski dan praviloma prilagodili njihovemu datumu.
Predlog izhaja iz pobude civilne iniciative Glas ljudstva, je ob njegovi predstavitvi povedala poslanka Svobode Tereza Novak.
»Menimo, da je to vsekakor dobro za našo demokracijo, zato danes vlagamo ta zakon in upamo, da ga bodo podprle tudi druge stranke,« je dejala. Opozicijske stranke se z drugimi parlamentarnimi skupinami o podpori predlogu še niso dogovorile.
Prvotni predlog Glasu ljudstva je predvideval glasovanji prvo nedeljo v aprilu in prvo nedeljo v oktobru. Na posamezni dan bi volivci odločali o vseh referendumskih pobudah, ki bi do takrat izpolnile zakonske pogoje. Iniciativa je predlagala tudi možnost, da bi 10.000 volivcev zahtevalo posvetovalni referendum, česar sedanji opozicijski predlog še ne vključuje.
Manj stroškov, več časa za javno razpravo
V opoziciji trdijo, da bi bili z združevanjem glasovanj referendumi cenejši, volivci pa bi vnaprej vedeli, kdaj bodo povabljeni na volišča. Več časa bi bilo tudi za vsebinsko kampanjo in seznanjanje z referendumskimi vprašanji.
Poslanka SD Andreja Katič je predlog povezala z nezaupanjem dela javnosti v politiko. Po njenem je med ljudmi več želje po neposrednem odločanju tudi zato, ker politiki pred volitvami obljubljajo eno, po izvolitvi pa v državnem zboru ravnajo drugače.
»Prav je, tudi zaradi izogibanja stroškom in večje predvidljivosti, da določimo dva referendumska dneva in ljudem omogočimo več neposredne demokracije,« je dejala Katič.
Nataša Sukič iz Levice je bila še neposrednejša. Po njenih besedah »demokracija ne more biti predmet političnih kalkulacij in manipulacij«, referendum pa ne sme postati sredstvo za izbiro datuma, ki bi eni politični strani prinesel največjo korist.
»Referendumi morajo biti orodje ljudi in ne v službi dnevne politike,« je poudarila. Po njeni oceni bi predvidljiv koledar omogočil boljšo javno razpravo, večjo udeležbo ter manj administrativnega dela in stroškov za volilne organe.
Glas ljudstva je strošek posameznega referendumskega glasovanja ocenil na približno sedem milijonov evrov. Po izračunu iniciative bi dva skupna referendumska dneva namesto štirih ločenih glasovanj pomenila več kot deset milijonov evrov prihranka. Gre za oceno predlagateljev, ne za izračun, ki bi ga ob predstavitvi novele potrdila Državna volilna komisija ali drug državni organ.
Pobude Glasu ljudstva niso prevzeli v celoti
Opozicijski predlog za zdaj ureja predvsem termine glasovanj. Ne vključuje celotne zamisli Glasu ljudstva, po kateri bi lahko posvetovalni referendum z 10.000 overjenimi podpisi zahtevali tudi volivci.
Sukič je pojasnila, da takšna širitev zahteva dodatne varovalke. Prenizek prag bi namreč lahko povzročil veliko število glasovanj in odprl nov prostor za ideološke kampanje, namesto da bi okrepil neposredno demokracijo.
»Moramo biti zelo precizni in previdni, da na koncu ne naredimo več škode kot koristi in ne odpremo novega poligona za politične manipulacije,« je dejala. Opozicija bo zato pogovore z Glasom ljudstva nadaljevala, dodatne rešitve pa bi lahko vključila med parlamentarnim postopkom.
Predlagateljice so obenem poudarile, da bi dva referendumska dneva veljala ne glede na to, kdo bi referendum zahteval. Namen torej ne bi bil omejevanje pobud vladajočih ali opozicije, ampak združevanje vseh glasovanj na vnaprej znane datume.
Trije novi referendumi kot prvi politični preizkus
Predlog prihaja prav v času novega referendumskega spopada. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice so vložile tri predloge za posvetovalne referendume.
Volivce bi vprašali, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka, ali naj bo denarna socialna pomoč za delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir pogojena z družbeno koristnim delom ter ali naj na lokalnih volitvah volijo samo slovenski državljani in državljani drugih članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Vladajoči razmišljajo, da bi glasovanja izvedli skupaj z referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra.
Opozicijske stranke v prvih dveh vprašanjih vidijo predvsem politično mobilizacijo okoli tradicionalnih tem desnice. Pri tretjem pa opozarjajo tudi na pravni zaplet.
Novela zakona o lokalnih volitvah, na katero se vprašanje nanaša, je namreč že sprejeta, proti njej pa je že stekel postopek za zakonodajni referendum. Zakon o referendumu določa, da lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju.
Tereza Novak je zato podvomila, ali je mogoče volivce naknadno posvetovalno spraševati o rešitvi, o kateri je parlament že odločil. Po njeni oceni želi vladajoča večina z novimi vprašanji preusmeriti pozornost od referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki ga njegovi nasprotniki označujejo za zakon o »politični policiji«.
Sukič: O prvih dveh naj odločijo ljudje, tretji je provokacija
Levica ne namerava nasprotovati vsakemu vprašanju zgolj zato, ker ga je vložila vladajoča stran. Sukič je dejala, da je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja in da bodo v kampanji predstavili svoje argumente.
»Nimam problema s tem, da se katerokoli vprašanje postavi pred ljudi, četudi si lahko o nekaterih vprašanjih svoje mislimo,« je dejala.
Drugače ocenjuje referendum o volilni pravici tujcev. Ker je bil zakon že sprejet, je predlog označila za »čisto provokacijo«, politično nagajanje in poskus preusmerjanja pozornosti.
»Ne moreš se posvetovati post festum. To je norčevanje iz demokracije in poskus, da se blokira zakonodajni referendum o nečem, kar je že uzakonjeno,« je dejala Sukič.
Katič je bila previdnejša. Poudarila je, da bodo morali razmerje med že začetim zakonodajnim referendumom in naknadno predlaganim posvetovalnim referendumom proučiti pravniki. Njeno izhodišče pa je, da je treba že začeti postopek dokončati.
Ob predlogu za referendum o RTV-prispevku je opozorila tudi na način oblikovanja vprašanja. Volivce je težko prepričati, naj podprejo obveznost plačevanja nečesa, česar jim ob nasprotnem odgovoru ne bi bilo treba več plačevati. Kljub temu, je dodala, volivcev ne gre podcenjevati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
