Opozicija: Aleš Primc vzbuja skrbi zaradi pravic žensk; Mijič naj odstopi
Poslanke Svobode, SD in Levice Borisa Mijiča znova pozivajo k odstopu, ob imenovanju Aleša Primca pa odpirajo vprašanja o pravicah žensk.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poslanke Andreja Katič iz SD, Nataša Sukič iz Levice in Tereza Novak iz Svobode so poslanca Resnice Borisa Mijiča ponovno pozvale k odstopu. Povod so bila zadnja razkritja o prenosu njegovega nekdanjega podjetja Progros na davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki je podjetje preimenoval v Klukec in kot njegovo glavno dejavnost registriral rejo kamel.
Po poročanju portala Necenzurirano je Mijič podjetje na Roka Snežiča prenesel brezplačno. Progros se je pred tem znašel v središču očitkov zaradi neporavnanih obveznosti do nekdanjih zaposlenih in države. Delo je junija poročalo, da je imelo podjetje blokiran račun, da je bilo na seznamu davčnih neplačnikov ter da naj bi imelo med 30.000 in 50.000 evri neporavnanih obveznosti do države.
Mijič je v začetku julija priznal odgovornost za položaj in se opravičil prizadetim delavcem. Povedal je, da se je podjetje znašlo v finančni stiski zaradi neplačil njegovih dolžnikov, vendar je hkrati poudaril, da breme zaradi tega ne bi smelo pasti na zaposlene. Obljubil je, da bo dolgove poravnal do konca leta.
Prenos podjetja na Snežiča je kljub temu odprl nova vprašanja, saj ni jasno, kako bo vplival na poplačilo delavcev, države in drugih morebitnih upnikov.
Katič: Ko mislimo, da smo prišli do dna, pademo še nižje
Najostreje se je odzvala poslanka SD Andreja Katič. Po njenem Mijič ne bi smel le odstopiti, temveč glede na okoliščine sploh ne bi smel biti uvrščen na kandidatno listo.
»Ko mislimo, da smo šli že najnižje, pademo še nižje,« je dejala Katič. Politične stranke bi morale po njenem temeljiteje preverjati ljudi, ki jih predlagajo za poslance, čeprav je priznala, da vseh ravnanj kandidatov ni mogoče vnaprej poznati.
Mijičev primer je povezala z neplačevanjem obveznosti do delavcev in države ter z vprašanjem, kakšen odnos imajo izvoljeni predstavniki do pravil, katerih spoštovanje zahtevajo od državljanov.
»Gre za zavajanje, laganje in na koncu za poniževanje ljudi, ki plačujejo davke in ne želijo živeti v državi, v kateri se zakonodaja tako zlorablja,« je dejala.
Njene navedbe o konkretnih nepravilnostih ostajajo vezane na medijska razkritja in ugotovitve pristojnih organov. O morebitni kazenski ali drugi pravni odgovornosti ne odločajo politične stranke, temveč pristojne institucije.
Politična odgovornost pa je širša. Poslanec se lahko zanjo odloči tudi, če zoper njega ni pravnomočne sodne odločbe.
Sukič: O mandatu lahko odloči predvsem Mijič sam
Nataša Sukič iz Levice je dejala, da Mijič po razkritjih ni več primeren za opravljanje poslanske funkcije.
»Če bi imel količkaj časti, bi to sam uvidel in odstopil,« je dejala. Posebej je kritizirala prenos podjetja na Snežiča in spremembo njegove dejavnosti, saj po njenem takšna poteza ob neporavnanih obveznostih do delavcev deluje cinično.
Sukič je obenem opozorila na omejitve strankarskega ukrepanja. Tudi če bi Resnica Mijiča izključila iz svojih vrst, ga s tem ne bi mogla prisiliti, da vrne poslanski mandat.
»Nihče ga ne more prisiliti, da odstopi kot poslanec. Gre za njegovo lastno integriteto,« je dejala.
Kritiko je usmerila tudi proti vodstvu Resnice, ki bi moralo po njenem jasneje pojasniti, kako bo ravnalo ob očitkih na račun svojega poslanca. Izključitev iz stranke bi bila politična odločitev, vendar sama po sebi ne bi razrešila vprašanja njegovega položaja v državnem zboru.
Novak: Primer je žalitev tudi za podjetnike, ki obveznosti plačujejo
Tereza Novak iz Svobode je dejala, da bi bil odstop po tako resnih očitkih edina moralno sprejemljiva poteza. Mijič bi moral po njenem zapustiti parlament in omogočiti, da se okoliščine razčistijo brez dodatnega političnega bremena.
Primer je označila za »posmeh volivcem«, pa tudi podjetnikom, ki poslujejo zakonito, redno izplačujejo plače in poravnavajo davčne obveznosti.
»To je posmeh vseh volivcev, predvsem pa vseh gospodarstvenikov, ki se zelo trudijo, da preživijo, delajo pošteno in plačujejo svoje zaposlene,« je dejala Novak.
Vse tri opozicijske stranke so bile tako pri zahtevi po odstopu enotne. Razlikovale so se predvsem v poudarkih: SD je opozarjal na preverjanje kandidatov in ukrepanje države, Levica na osebno integriteto in odgovornost vodstva Resnice, Svoboda pa na sporočilo, ki ga primer daje volivcem in podjetnikom.
Primčevo imenovanje odprlo drugačno razpravo
Opozicijske poslanke so se odzvale tudi na imenovanje Aleša Primca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo. Vlada ga je na položaj imenovala na dopisni seji skupaj z več drugimi vršilci dolžnosti na ministrstvih.
Primc je v javnosti znan predvsem po delovanju v koaliciji Za otroke gre in po referendumskih kampanjah o družinski zakonodaji. Iz tega gibanja je pozneje nastala politična stranka Glas za otroke in družine, ki jo vodi Primc.
Prav njegova dosedanja javna stališča so razlog za pomisleke opozicije. Sukič je imenovanje pospremila z besedami, da pri Primčevem gibanju ne gre »za vse otroke, ampak samo za nekatere«. Šlo je za politično oceno njegovega dosedanjega delovanja, ne za odziv na konkreten predlog novega direktorata.
Katič je vprašala, ali bi lahko imenovanje vodilo v odpiranje razprav o omejevanju splava, kontracepcije in dostopa do jutranje tabletke ali v spodbujanje tradicionalnejše vloge žensk.
»Ali bomo imeli razpravo o prepovedi splava, omejitvi kontracepcije, jutranje tabletke, o tem, kako ženske spodbujati, da ne gredo študirat, ampak ostanejo doma in imajo čim več otrok?« je dejala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
