Na posvetu različno o sežigalnicah, Janković in Arsenovič združila moči
Ljubljanski in mariborski načrti o izgradnji sežigalnic že dlje časa dvigajo prah v delu lokalnega prebivalstva. Zagovorniki in nasprotniki so soočili mnenja na posvetu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če so na posvetu, ki je danes potekal v Kinu Šiška, zagovorniki postavitve sežigalnic poudarjali, da izgradnja novih sežigalnic v državi rešuje problem ravnanja z odpadki v več kot 200 slovenskih občinah, pa so predstavniki okoljske in zdravstvene stroke na drugi strani opozarjali predvsem na škodljive posledice na zdravje ljudi.
Kot je na posvetu povedala predstavnica ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte, imamo v Sloveniji zaradi celjske sežigalnice že dobro prakso na področju delovanja tovrstnih objektov.
»Dejansko lahko z domačimi strokovnjaki pokažemo, kaj smo naredili, tako da bi lahko bilo zaupanje v to, da ne želimo negativno vplivati na okolje in zdravje ljudi, malo večje. Želimo dejansko postaviti objekt, ki bo uporabljal v tistem trenutku najboljše razpoložljive tehnologije in ki bo imel najnižje emisije, pri vseh teh postopkih pa bo lahko sodelovala tudi javnost,« je pojasnila Bolte.
Da na Agenciji RS za okolje zaznavajo trend zmanjšanje onesnaženja s prašnimi delci PM 10, pa je opozoril vodja Marjan Sajko iz urada za spremljanje vplivov na okolje na agenciji.
»Čeprav je izboljšanje oziroma zmanjšanje onesnaženja rezultat večletne strategije in sistematičnih aktivnosti na področju zmanjševanja emisij, delno pa tudi posledica klimatskih sprememb, so v določenih obdobjih leta še vedno opazni pojavi čezmejnega onesnaževanja, zlasti v času zimske sezone,« je izpostavil. Med posameznimi viri onesnaženja zraka v mestnih okoljih je opozoril na prispevek individualnih kurišč na lesno biomaso.
Zdravniki v UKC »odločno proti«
V nadaljevanju dogodka so v na trenutke napeti razpravi mnenje soočili predstavniki energetske, zdravstvene in okoljske stroke. Kot je opozorila Metoda Dodič Fikfak iz ljubljanskega kliničnega centra, so zdravniki v kliničnem centru »odločno proti sežigalnici v Ljubljani«, med glavnimi razlogi za to pa je izpostavila dejstvo, da je Ljubljana že danes med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi.
»Izračuni kažejo, da samo zaradi treh onesnaževal - dušikovega oksida, prašnih delcev in ozona v Ljubljani letno umre od 300 do 500 ljudi. To so nepotrebne smrti. Dejstvo je tudi, da izgubimo 4000 zdravih let življenja na leto samo v Ljubljani,« je posvarila.
Da bi se morali v državi več narediti na področju zmanjševanje in preprečevanja nastanka odpadkov ter glede njihove ponovne uporabe, je opozorila Urša Zgojznik iz stranke Vesna. »Centri ponovne uporabe ne živijo zares, capljajo eden za drugim, saj nimajo urejenega financiranja,« je dodala.
O tem, da bi z izgradnjo sežigalnice naslovili tudi problematiko individualnih kurišč v Ljubljani, pa je govorila vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski mestni občini Nataša Jazbinšek Seršen. »Ravno zaradi tega, ker smo slabše prevetreni kot nekatera skandinavska mesta ali pa morda Dunaj, se je treba posvetiti problematiki individualnih kurišč in razpršenih ter nenadzorovanih virov. Zato so takšni ukrepi odgovor na to,« je poudarila.
Stroški izvoza v tujino se hitro zvišujejo
Da mora Slovenija sama poskrbeti za del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, in ga vključiti v energetski sistem, so se strinjali predstavniki energetske stroke. »V Mariboru nimamo drugih rešitev, kot da gremo z deležem nereciklabilnih odpadkov v tujino, stroški tega pa se izredno hitro zvišujejo,« je opozoril direktor podjetja EIOM, ki bdi nad projektom izgradnje sežigalnice v Mariboru, Vito Martinčič.
Tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež je medtem zagotovil, da bo ljubljanska sežigalnica, če bo zgrajena, spodobna tehnično nadzirati izpuste ter da tehnologija vsebuje tudi tehnike čiščenja dimnih plinov.
Janković in Arsenovič na isti valovni dolžini
Naklonjenost in nujnosti zgradnje dveh novih sežigalnic v Ljubljani in Mariboru so izrazili tudi župani Celja, Maribora in Ljubljane. Po prepričanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića bi z izgradnjo sežigalnic rešili problem smeti za več kot 200 slovenskih občin, izboljšali pa bi tudi kakovost zraka v prestolnici.
Janković je ob tem zavrnil tudi očitke o skrivanju podatkov o projektu. Med pozitivnimi vidiki postavitve sežigalnic so župani izpostavili tudi nižje stroške za ogrevanje prebivalcev. Janković in njegov mariborski kolega Saša Arsenovič sta ob tem potrdila nadaljevanje aktivnosti glede izpeljave posvetovalnih referendumov na to temo v obeh največjih mestnih občinah v državi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
