Slovenija prosi Bruselj: Dizel bi bil cenejši za 27 centov, bencin za 34
Slovenija bo Bruselj zaprosila za dovoljenje za znižanje trošarin pod evropski minimum. Bencin bi se teoretično lahko pocenil za skoraj 34 centov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cene goriv so se ta teden nekoliko znižale, vendar ostajajo občutno višje kot pred začetkom novega konflikta na Bližnjem vzhodu. Liter 95-oktanskega bencina na servisih zunaj avtocest trenutno stane 1,603 evra, liter dizla 1,828 evra, kurilnega olja pa 1,436 evra. Dizel je tako približno 35 centov dražji kot konec februarja, bencin pa za okoli 16 centov, poroča Forbes Slovenija.
Manevrskega prostora za blaženje cen je vse manj. Prejšnja vlada je spomladi znižala trošarine, sedanja vlada Janeza Janše pa je za dva meseca zamrznila plačevanje prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za izpuste ogljikovega dioksida.
Junija je obenem zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev, kar je regulirane cene povečalo za nekaj centov na liter, navaja Forbes Slovenija.
Zdaj želi vlada pripraviti še močnejši ukrep. Kot so na ministrstvu za finance povedali za Forbes Slovenija, bo država Bruselj zaprosila za dovoljenje, da lahko trošarine po potrebi zniža tudi pod najnižjo raven, ki jo določa evropska zakonodaja.
Zakaj Slovenija potrebuje dovoljenje Bruslja
Evropska direktiva določa minimalno obdavčitev motornih goriv. Pri neosvinčenem bencinu znaša 359 evrov na tisoč litrov oziroma 35,9 centa na liter, pri dizlu pa 330 evrov na tisoč litrov oziroma 33 centov na liter.
Država lahko trošarine oziroma skupno raven obdavčitve pod ta prag zniža samo na podlagi posebne evropske izjeme.
Postopek ni samo stvar Evropske komisije. Država najprej vloži obrazloženo zahtevo. Komisija mora nato praviloma v treh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij Svetu EU predlagati njeno odobritev ali pojasniti, zakaj predloga ne podpira. Končno odločitev sprejmejo države članice v Svetu EU, in sicer soglasno.
Slovenija bo po poročanju Forbes Slovenija vlogo utemeljila s trditvijo, da konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni geopolitično tveganje širših razsežnosti in dolgotrajnejše narave. Zaradi tega naj bi bilo mogoče pričakovati, da bodo cene nafte in goriv dlje časa ostale povišane.
Koliko bi lahko bilo gorivo dejansko cenejše
Ministrstvo za finance ni razkrilo, za kolikšno odstopanje bo zaprosila Slovenija. Niti morebitna odobritev še ne bi pomenila, da bo vlada trošarine res znižala ali izkoristila celoten dovoljeni obseg.
Okviren domet ukrepa pa pokaže hrvaški primer. Hrvaška je dobila dovoljenje, da trošarino za bencin za šest mesecev zniža za največ 21,95 centa pod evropski minimum, pri dizlu pa za največ 22,5 centa.
Najnižja mogoča trošarina bi tako znašala 13,95 centa pri bencinu in 10,5 centa pri dizlu. Dovoljenje bo veljalo od 1. avgusta letos do konca januarja 2027.
Ker se v Sloveniji DDV obračuna tudi od trošarine, bi se znižanje davčnega bremena v maloprodajni ceni povečalo še za učinek 22-odstotnega DDV. Evropska pravila namreč določajo, da davčna osnova za DDV vključuje tudi druge davke, dajatve in pristojbine.
Pri dizlu je izračun razmeroma jasen. Trenutna slovenska trošarina znaša 33 centov na liter, torej evropski minimum. Če bi jo vlada smela znižati na 10,5 centa, kot je dovoljeno Hrvaški, bi se davčno breme zmanjšalo za 22,5 centa. Skupaj z nižjim DDV bi bil liter teoretično cenejši za približno 27,5 centa.
Ob sedanji ceni 1,828 evra bi tako liter dizla stal približno 1,554 evra. Pri 50-litrskem rezervoarju bi bil prihranek okoli 13,73 evra.
Pri bencinu je mogoči padec večji, ker trenutna slovenska trošarina znaša približno 41,76 centa na liter. Če bi Slovenija dobila možnost znižanja do hrvaške spodnje meje 13,95 centa, bi se trošarina zmanjšala za skoraj 27,81 centa. Z učinkom DDV bi se končna cena znižala za približno 33,9 centa.
Trenutna cena 1,603 evra bi tako teoretično padla na okoli 1,264 evra za liter, 50-litrski rezervoar pa bi bil cenejši za skoraj 17 evrov. Trenutno višino slovenske trošarine in strukturo regulirane cene objavlja ministrstvo, ki cene izračunava na podlagi borznih kotacij naftnih derivatov in tečaja evra proti dolarju.
To je zgornja, izrazito teoretična meja. Veljala bi samo, če bi Slovenija zaprosila za enako veliko izjemo kot Hrvaška, jo tudi dobila, vlada pa bi trošarino znižala do najnižje dovoljene ravni. Vmes bi morale ostati nespremenjene nabavne cene goriva, menjalni tečaj, marže in druge postavke.
Hrvaški in Švedski je uspelo
Za Slovenijo je spodbudno, da sta bili v sedanji energetski krizi uspešni obe neposredno primerljivi vlogi.
Švedska je za dovoljenje zaprosila 26. marca. Svet EU ji je dovolil, da od julija do konca novembra obdavčitev bencina in dizla zniža za največ 2,4 švedske krone na liter pod evropski minimum. Evropske institucije so v obrazložitvi ocenile, da je ukrep zaradi izjemno visokih cen nafte primeren in sorazmeren, če ostane časovno omejen.
Hrvaška je vlogo vložila 2. aprila, Svet EU pa jo je odobril 10. julija. Postopek je torej trajal nekaj več kot tri mesece. Komisija in države članice so presodile, da začasno znižanje ne bo občutno oviralo notranjega trga, lahko pa prebivalcem in podjetjem hitro olajša posledice energetskega šoka.
Med letošnjimi primerljivimi vlogami je tako izid za zdaj dva proti nič v korist držav prosilk. To povečuje možnost, da bi uspela tudi Slovenija, vendar odobritev ni avtomatična. Komisija bo presojala velikost zahtevanega znižanja, trajanje ukrepa, vpliv na konkurenco, javne finance in porabo fosilnih goriv.
Dovoljenje še ni pocenitev
Hrvaška lahko trošarine od avgusta močno zniža, vendar se še ni zavezala, da bo možnost izkoristila v celoti. Na to opozarjajo tudi na slovenskem ministrstvu za finance.
Dovoljenje Bruslja državi namreč odpre vrata, ne prisili pa je, da skoznje stopi. Vlada lahko trošarine zniža manj, ukrep uvede samo ob novem skoku cen ali pa ga zaradi proračunskega položaja sploh ne uporabi.
Slovenska vloga je tako predvsem varovalka. Vladi bi omogočila hitrejši odziv, če bi se nafta znova močno podražila ali bi prišlo do daljših motenj dobave skozi Hormuško ožino. Brez dovoljenja bi bila pri dizlu že na evropskem davčnem dnu.
Nižja cena na črpalki, večja luknja v proračunu
Cenejše gorivo bi hitro občutili vozniki, prevozniki, kmetje in podjetja, vendar bi se učinek skoraj enako hitro pokazal tudi v državnem proračunu.
Slovenija je samo med marcem in majem zaradi že izvedenih znižanj trošarin pobrala približno 39 milijonov evrov manj, kot bi jih ob februarski ravni. To v povprečju pomeni okoli 13 milijonov evrov manj prihodkov na mesec, poroča Forbes Slovenija.
»Občutnejše znižanje trošarin na energente kratkoročno in delno ublaži vpliv rasti cen naftnih derivatov na končne potrošnike, vendar hkrati vpliva na višino javnofinančnih prihodkov in fiskalno stabilnost države,« so za Forbes Slovenija opozorili na ministrstvu za finance.
Podobno opozarja tudi Svet EU. Splošna, neciljna znižanja davkov so draga, koristijo vsem porabnikom ne glede na njihov dohodek in lahko povečajo povpraševanje po fosilnih gorivih. Evropski instituciji sta zato švedsko in hrvaško izjemo omejili na pet oziroma šest mesecev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
