Tragedije brez opozorila: Ljudje, ki se utapljajo, ne kričijo na pomoč
Letni čas sprostitve ob vodi hitro postane prizorišče tihe tragedije. Utopitve se zgodijo v nekaj sekundah brez opozorila, največ življenj pri nas pa vzamejo reke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Voda je za mnoge sinonim za poletje, sprostitev in brezskrbnost. A prav ob vodi se vsako leto zgodijo tragedije, ki družine zaznamujejo za vse življenje. Strokovnjaki opozarjajo, "da se večina utopitev ne zgodi med nevihto ali v razburkanem morju, temveč v povsem običajnih okoliščinah – ko ljudje precenijo svoje sposobnosti ali za nekaj trenutkov izgubijo pozornost."
Poleti skoraj ni dneva, ko ne bi slišali opozoril o vročini. Ko temperature presežejo trideset stopinj Celzija, se številni odpravijo na obalo, k jezerom, rekam ali bazenom. Voda prinaša osvežitev in prijeten pobeg pred vročino. A žal tudi nevarnost, ki jo pogosto podcenjujemo.
Julija lani se je v Velenjskem jezeru utopil 24-letni moški. Po poročanju medijev ni znal plavati. V vodo je vstopil na neurejenem delu kopališča in bil le nekaj metrov od obale, ko je zašel v težave. Kljub hitremu posredovanju mu niso mogli več pomagati. Takšne zgodbe se poleti ponavljajo doma in v tujini. Včasih gre za odrasle, ki precenijo svoje sposobnosti, drugič za otroke, ki jih odrasli za trenutek izgubijo izpred oči. Skupna točka pa je pogosto enaka – nesreča se zgodi hitreje, kot si predstavljamo.
Utopitev je presenetljivo tiha
Filmi so nas naučili, da človek, ki se utaplja, maha z rokami, kriči in glasno kliče na pomoč. V resničnem življenju je običajno drugače. Prav zato številni očividci šele kasneje ugotovijo, da so bili priča utapljanju, ne da bi to sploh prepoznali.
Človek, ki se utaplja, skuša vso energijo usmeriti v dihanje. Njegov glavni cilj postane, da glavo za trenutek dvigne nad gladino in zajame zrak. Ker se bori za vsak vdih, pogosto ne more kričati ali klicati na pomoč. Včasih niti ne maha z rokami, ampak jih instinktivno uporablja za oporo na gladini. Navzven je lahko videti, kot da mirno plava ali se igra v vodi.
Posebej nevarno je, da utapljanje pogosto traja zelo kratek čas. Človek se nekaj trenutkov bori za zrak, nato pa izgine pod gladino. Vse skupaj se lahko zgodi v manj kot minuti. Zaradi tega lahko tragedija ostane neopažena tudi takrat, ko je v bližini veliko ljudi.
Pri otrocih je nevarnost še večja. Ti običajno ne kričijo in ne opozarjajo nase. Pogosto preprosto zdrsnejo pod vodo in izginejo iz vidnega polja. Zato strokovnjaki poudarjajo, da ob vodi ni dovolj, da otroka le občasno pogledamo ali ga opazujemo z razdalje. Potreben je stalen in neposreden nadzor, saj lahko že nekaj sekund nepazljivosti vodi v tragedijo.
Največja nevarnost za otroke ni globoka voda
Ko starši pomislijo na nevarnost utopitve, si pogosto predstavljajo morje ali globok bazen. V resnici se številne nesreče zgodijo v precej bolj vsakdanjih okoliščinah. Dovolj je že majhen domači bazenček, vrtni ribnik ali nekaj deset centimetrov vode. Malček lahko izgubi ravnotežje, pade z obrazom v vodo in se ne zna več sam pobrati.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so med najbolj ogroženimi otroci, stari od enega do treh let. To je obdobje, ko jih voda zelo privlači, nevarnosti pa še ne razumejo.
Strokovnjaki zato poudarjajo preprosto pravilo: "majhen otrok mora biti ob vodi vedno na dosegu roke odrasle osebe. Ne v vidnem polju. Na dosegu roke."
Številne tragedije se zgodijo ravno takrat, ko odrasli mislijo, da bodo za trenutek pogledali stran. Da bodo odgovorili na sporočilo, skočili po brisačo ali se posvetili drugemu otroku. A pri utopitvi lahko že nekaj sekund pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Največ ljudi se utopi v rekah
Čeprav večina ljudi največjo nevarnost povezuje z morjem, statistika kaže nekoliko drugačno sliko. Po podatkih policije se je med letoma 2020 in sredino leta 2025 v Sloveniji utopilo skoraj sto ljudi. Največ jih je življenje izgubilo v rekah, sledita morje ter jezera in gramoznice.
Razlog je preprost. Reke so nepredvidljive. Tokovi so lahko močnejši, kot se zdijo na prvi pogled. Dno je pogosto spolzko, globina pa se lahko spremeni v nekaj korakih. Nevarnost predstavljajo tudi stvari, ki jih s površine ne vidimo. Pod gladino se lahko skrivajo veje, podrta drevesa, skale, ostanki betona ali kovine. Na nekaterih mestih so prisotni vrtinci in močni tokovi, ki človeka hitro odnesejo iz območja, kjer se počuti varnega. Posebej nevarne postanejo reke po močnem deževju, ko naraste vodostaj in se tokovi močno okrepijo.
Alkohol in precenjevanje sposobnosti
Ko pride do utopitve odraslih, se pogosto ponavljata dva vzroka: alkohol in precenjevanje lastnih sposobnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo skoraj 30 odstotkov smrti zaradi utopitve v Sloveniji povezanih z alkoholom.
Ljudje pod vplivom alkohola pogosto slabše ocenijo razmere, precenijo svojo telesno pripravljenost in se hitreje utrudijo. Tudi sicer dober plavalec lahko v takšnih okoliščinah hitro zaide v težave.
Nevarna je tudi kombinacija vročine, utrujenosti in nenadnega skoka v hladno vodo. Organizem lahko doživi temperaturni šok, pojavijo se krči, vrtoglavica ali celo izguba zavesti.
Ne podcenjujte vode
Leta 2024 je zaradi naključne utopitve in potopitve v Sloveniji umrlo 11 ljudi. Leto prej jih je bilo 17. Za vsako številko se skriva zgodba, družina in ljudje, ki bodo posledice nosili vse življenje.
Prav zato strokovnjaki iz leta v leto ponavljajo enaka opozorila. "Ne plavajmo sami. Ne skačimo v neznano vodo. Ne hodimo v vodo pod vplivom alkohola. Otroci naj bodo pod stalnim nadzorom odraslih. In predvsem – ne podcenjujmo vode."
Poletje je čas sprostitve in lepih spominov. Toda voda ne odpušča napak. Večina utopitev se ne zgodi zaradi neviht, ogromnih valov ali izjemnih okoliščin. Zgodi se na navaden sončen dan, ko nekdo za trenutek pomisli, da se njemu to ne more zgoditi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
