Poslanci sprejeli zakon o Skoku: minister govori o tektonskih premikih
Državni zbor je po nujnem postopku s 47 glasovi za in 35 proti sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov.
SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.
Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.
Burno med razpravo
Na razpravi o predlogu zakona so se kresala mnenja med koalicijo in opozicijo. "Dovolj je tega, da poslušamo samo o aferah, ni pa sodnega epiloga," je v izjavi za medije dejal poslanec SDS Luka Simonič. Najbolj pomembno se mu zdi, da se institucije, ki bodo načrtno reševale afere, povežejo v eno. Skok gre po njegovem mnenju v pravo smer, saj z njim uresničujejo zavezo volivcem. "Verjamem, da bo Skok merljivo dokazal, da uspešneje razrešuje najtežje oblike kriminala in merila morajo odločati, ali je Skok dober ali ne," je dejal.
Demokrati so z zakonom zadovoljni, ker so prepričani o tem, da je ministrstvo presodilo, kaj je ključno za pregon korupcije in to zakon tudi vsebuje, je dejala vodja njihove poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj. "Vedno pa je tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi in zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak," je dodala. Verjamejo, da je zakon prvi korak k pregonu korupcije in da bo podprt.
Poslanka SD Andreja Katič je dejala, da nihče ne nasprotuje ugotovitvi, da je treba nekaj narediti za učinkovit pregon korupcije, gospodarskega kriminala in najhujših kaznivih dejanj, a ta zakon pomeni ravno nasprotno. Ob tem je spomnila, da predlogu nasprotujejo vse institucije, ki bodo zakon uporabljale v praksi. Dodala je, da so v opoziciji z dopolnili predlagali črtanje ključnih členov, da bi prepričali ministra Zupančiča, da bi še enkrat premislil in prisluhnil stroki ter pripravil nov, v praksi učinkovit zakon.
Skok je poskus politike, da si podredi pravosodje, prinaša pa tudi državo dvojnih meril, je bila ostra poslanka Levice Tina Brecelj. S Skokom je po njenih besedah "zagotovljeno, da koruptivni politiki nikoli ne bodo sedli na zatožno klop", preganjal pa bo navadne državljane. Kljub opozorilom stroke zakon organom ne daje pogojev za bolj učinkovito delo, je izpostavila. "Ali res lahko verjamemo, da si koalicija, v kateri so nekdanji storilci kaznivih dejanj, davčni goljufi, prevaranti - tudi taki, ki že leta hodijo na sodišče -, želi učinkovitega kazenskega postopka?" je dodala.
Zakon v veljavi od 1. julija 2027
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.
Po razpravi je dejal, da je bilo opravljeno veliko delo. "Poslušali smo veliko deležnikov, razumem, da je bilo nekaj nestrinjanja. Upoštevali smo okrog 50 % pripomb vrhovnega sodišča in nekaj več kot 60 % državnega tožilstva. Zakon smo izboljšali tudi zahvaljujoč njim." Tudi pri zamiku uveljavitve zakona s 1. januarja na 1. julij 2027 so poslušali stroko, je poudaril. "Tako bodo imeli čas, da se pripravijo in izpeljejo ustrezne postopke, da se bo zakon lahko začel uporabljati," je dejal.
Ob očitkih opozicije je dejal, da je ta za pripombe imela čas na odboru, a tam ni vložila nobenega amandmaja. Danes je z dopolnili predlagala črtanje več členov, kar se Zupančiču ne zdi zelo konstruktivno. Dodal je, da si je želel vsebinske razprave, ki pa je ni bilo veliko. Na očitek, da zakon ne vsebuje preiskave kaznivega dejanja zloraba uradnega položaja, je odgovoril, da to ne drži. "To niso nujno zelo zahtevna kazniva dejanja, se pa upoštevajo v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji," je dejal. Ob tem je poudaril, da bo bodoči Skok lahko prevzel tudi dejanja, ki zdaj niso nujno v katalogu.
Po njegovih besedah zakon predstavlja tektonski premik v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kar je zadnja leta v Sloveniji manjkalo. "Ne morem verjeti, da smo zadnja leta dobesedno zapravili za nič. Imeli smo poročila mednarodnih institucij, da se korupcija in kriminal v Sloveniji krepita, a se nič ni zgodilo. Marca letos je državni sekretar izjavil, da je stanje katastrofalno, po njegovih besedah je korupcije in pranja denarja v Sloveniji kolikor hočete," je govoril minister, ki je kategorično zavrnil očitek, da gre za politizacijo pravosodja. "Politizacija bi bila, če bi jaz začel avtoritarno odločati. To so poceni floskule, ki so vržene v javnost in želijo ustvariti vtis, da se dogaja nekaj strašnega."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
