Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko so ga leta 2021 v Sarajevu aretirali zaradi suma načrtovanja več likvidacij, Anđelko Milićević iz Doboja ni bil "nepopisan list". Že pred tem je bil pravnomočno obsojen na skoraj pet let zapora zaradi trgovine z drogo in orožjem. Kljub temu je postal nedosegljiv domačim oblastem in končal na mednarodni tiralici – nato pa se znova pojavil v povsem novi vlogi: kot pripadnik ruske vojske na bojišču v Ukrajini.

Po preiskavi Radia Free Europe (RFE) se je 33-letni Milićević z vzdevkom Žico pridružil ruskim silam in se boril v Ukrajini. Informacije, ki jih je RFE pridobil ukrajinskih obveščevalcev, kažejo, da je 14. septembra 2023 podpisal pogodbo z rusko vojsko in bil dodeljen 109. padalskemu polku. Tako je Milićević, ki je bil v domovini pravnomočno obsojen in iskan s tiralico, "izginil" v vrtincu vojne v Ukrajini.

Ruska agresija

Ukrajina pripravlja veliko reformo vojske: 193 evrov za dan na fronti

Več kot 27.000 tujcev na fronti

Milićevićev primer ni osamljen. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba trdi, da je do konca marca 2026 identificirala 27.407 tujih državljanov iz najmanj 135 držav, ki se borijo na strani Rusije, Moskva pa naj bi načrtovala rekrutacijo vsaj 18.500 dodatnih tujih borcev.

Novinarji RFE so brez uspeha poskušali stopiti v stik z Milićevićevo družino v Doboju. Starejši profili na družbenih omrežjih pod njegovim imenom in vzdevkom so že leta neaktivni. Če je še vedno v ruski vojski, bi Milićević lahko ostal zunaj dosega bosanskega pravosodja praktično za nedoločen čas. Razlog ni le vojna, temveč tudi pravni ščit, ki ga ponuja Rusija.

Analiza

Ukrajinski strokovnjaki: Putinova nova super raketa orešnik ni tako nova

Rusija ne izroča svojih državljanov, nedavne zakonodajne spremembe pa naj bi zagotavljale zaščito pred izročitvijo tudi tujcem, ki so služili v ruskih oboroženih silah in jih iščejo v domovini. To po navedbah RFE pomeni, da bi pridobitev statusa vojnega veterana lahko predstavljala nekakšno "varno zatočišče" za osebe, ki bežijo pred pravosodjem.