Posmrtne ostanke teh služabnikov oziroma članov vladarjevega spremstva so prvič izkopali v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v grobnih kompleksih v Abidosu v vzhodnem Egiptu, ki izvirajo iz obdobja okoli leta 3000 pred našim štetjem.

Žrtvovani ljudje 

Arheologi so že takrat domnevali, da so bili ti ljudje žrtvovani, vendar niso našli dokazov o vzroku njihove smrti, je v ponedeljek pisal CNN, ki se je pogovarjal z avtorico raziskave Roselyn A. Campbell, podoktorska raziskovalka na Univerzi Purdue v ameriški zvezni državi Indiana, ki je pregledala lobanje iz prvotnih izkopavanj.

»S pomočjo sodobnih forenzičnih raziskav in napredka pri razumevanju, kako se človeško telo odziva na poškodbe in procese razkrajanja skozi čas, sem pri nekaterih posameznikih lahko prepoznala jasne dokaze o poškodbah glave, nastalih v času okoli smrti,« je pojasnila.

Presenetljivo inženirsko znanje

Kako so zgradili piramide? Nov model ponuja presenetljivo razlago

Izgube in razseljenost

Umetnost kot način preživetja: umetniki v Gazi leto dni po ´premirju´

Ubili in pokopali 

»Te poškodbe skupaj z arheološkim kontekstom močno nakazujejo, da so vsaj nekatere člane spremstva ubili in jih nato pokopali okoli grobnic teh vladarjev,« je dodala Campbell.

Britanskega arheologa Flindersa Petrieja, ki je posmrtne ostanke izkopal na začetku 20. stoletja, je prav »izjemno veliko število« grobov napeljalo k domnevi, da so bili pokopi povezani s človeškim žrtvovanjem, je navedeno v sporočilu za javnost.

Profimedia

»V številnih kulturah člane vladarjevega spremstva žrtvujejo zaradi prepričanja, da bodo vladarju še naprej služili v neki obliki posmrtnega življenja. Toda takšno žrtvovanje je lahko tudi pretresljiv prikaz vladarjeve moči,« je v sporočilu pojasnila Campbell.

Preberite še

· Moda

Nepogrešljiv vzorec se to jesen vrača v velikem slogu

»Nekateri so se morda prostovoljno odločili za smrt, da bi dosegli večno življenje ali čast, druge pa so morda izbrali ali celo prisilili.«

Egiptologija

Inženir trdi: Keopsova piramida bi lahko bila stara več kot 20.000 let

Linearni zlomi na lobanjah 

Petrie je posmrtne ostanke fotografiral in o njih vodil dokumentacijo. Nato jih je večinoma znova pokopal, obdržal pa je lobanje. Campbell jih je 46 našla na Univerzi v Cambridgeu.

»Poškodbe na ohranjenih lobanjah so večinoma linearni zlomi, ki bi verjetno povzročili hitro izgubo zavesti, notranje krvavitve in smrt,« je Campbell povedala v sporočilu za javnost. Dodala je, da takšne zlome praviloma povzroči orožje s široko, ravno udarno površino.

Pred Sobekneferu in Kleopatrami

Ženska je vladala staremu Egiptu kot kraljica že pred 5000 leti

Minilo preveč časa

Med 46 ohranjenimi lobanjami, pregledanimi v okviru raziskave, so pri 18 oziroma 39 odstotkih odkrili potencialno smrtne poškodbe. Campbell je opozorila, da to ne pomeni, da so bili tudi vsi ljudje iz več sto drugih grobov na teh območjih žrtve človeškega žrtvovanja.

»Ob tako majhnem in nepopolnem naboru podatkov ter po toliko tisočletjih, ki so minila od pokopa teh ljudi, preprosto ne moremo biti povsem prepričani, ali so bili žrtvovani vsi, le nekateri ali pa obstaja druga razlaga, ki se je skozi čas izgubila,« je dejala.

Nekateri so morda umrli naravne smrti, druge pa so lahko ubili z zadušitvijo ali na drug način, ki na pregledanih ostankih ni pustil vidnih sledi, je dodala.

Forenzični dokazi prvič podprli teorijo o žrtvovanju

Katherine Slinger, predavateljica egipčanske arheologije na Univerzi v Manchestru v Angliji, ki pri raziskavi ni sodelovala, je povedala, da so raziskovalci že dolgo domnevali, da so člane kraljevega spremstva žrtvovali ob kraljevi smrti, vendar so o tej praksi poznali le malo podrobnosti, piše CNN. »Način, kako so te ljudi ubili, je doslej ostajal nejasen. Teorije so segale od zadavljenja do zastrupitve,« je povedala Slinger.

»Tokrat so forenzični dokazi prvič podprli to teorijo o človeškem žrtvovanju in dokazali, kako so ubili vsaj nekatere od teh posameznikov.«

Razumevanje žrtvovanja

Campbell zdaj pripravlja rokopis knjige o tej temi, katere izid je predviden za leto 2027. V njej bo podrobneje raziskala, »kdo so bili ti člani spremstva, kakšen je bil takratni miselni in družbeni okvir v Egiptu ter, širše, kako raziskujemo in razumemo nasilje in žrtvovanje v preteklosti«, je povedala za CNN.

Karl Harrison, forenzični arheolog z Univerze v Exeterju v Angliji, ki pri raziskavi ni sodeloval, je ugotovitve označil za »resnično zelo zanimive«. Vendar je opozoril, da moramo biti previdni pri sklepanju o namenih starih Egipčanov.

»Čeprav lahko forenzična znanost pomaga razumeti vzorce poškodb, moramo biti previdni pri presojanju, kaj nam ti povedo o namernosti dejanj,« je Harrison zapisal v elektronskem sporočilu, piše CNN, ter dodal: »Minljive oblike vedenja preteklih človeških kultur – zlasti tistih, ki niso zapustile pisnih virov ali jih poznamo le iz zapisov drugih ljudstev – razkrivajo družbeno kompleksnost, ki je ne moremo v celoti rekonstruirati,« je dodal.

Raziskava je bila pred dnevi objavljena v reviji Frontiers in Environmental Archaeology.