Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Preliminarna študija, ki temelji na novi metodi datiranja starodavnih zgradb, nakazuje, da bi bila lahko Velika Keopsova piramida v Gizi več deset tisoč let starejša, kot ugotavlja uveljavljena egiptologija.

Presenetljivo inženirsko znanje

Kako so zgradili piramide? Nov model ponuja presenetljivo razlago

Metoda relativne erozije 

Avtor raziskave je italijanski inženir Alberto Donini, ki je razvil metodo relativne erozije oziroma REM. Njeno izhodišče je preprosto: kamen sčasoma erodira. Dlje ko je izpostavljen dežju, vetru, temperaturnim spremembam in drugim dejavnikom, bolj se obrabi. Donini je to zamisel uporabil pri piramidah v Gizi, natančneje pri Keopsovi piramidi. Njegovo izhodišče je zgodovinsko dokumentirano dejstvo: bele, zglajene apnenčaste bloke, ki so prvotno prekrivali piramide, so po velikem potresu leta 1303 in v naslednjem stoletju odstranjevali ter ponovno uporabljali kot gradbeni material v Kairu. Po navedbah poročila so torej obložne bloke piramid v Gizi v povprečju odstranili pred približno 675 leti, šteto od leta 2025.

Allen Ginsberg, Howl

Pesem, ki je šokirala Ameriko in za vedno spremenila svobodo govora

Pred Sobekneferu in Kleopatrami

Ženska je vladala staremu Egiptu kot kraljica že pred 5000 leti

Naravna "ura" za meritve

To naj bi ustvarilo idealno naravno »uro« za meritve. Ob vznožju Keopsove piramide so se ohranile nekatere plošče prvotnega kamnitega tlaka. Del tega tlaka je bil tisočletja prekrit z obložnimi bloki in je vremenskim vplivom izpostavljen šele od njihove odstranitve pred približno 675 leti. Sosednji del istega tlaka pa je bil izpostavljen ves čas, odkar so ga položili med gradnjo spomenika.

Metoda REM temelji na primerjavi obrabe teh dveh delov iste kamnine na istem mestu. Z meritvami erozije na delu, ki je izpostavljen 675 let, in na delu, ki je izpostavljen od gradnje, naj bi bilo ob predpostavki stalne hitrosti erozije mogoče izračunati skupno starost.

Donini pojasnjuje: »Prostornina razpadlega materiala bi morala biti sorazmerna trajanju izpostavljenosti erozijskim procesom. Iz razmerja med tema dvema vrstama erozije je mogoče izračunati verjeten čas gradnje objekta.«

Velika razstava

800 let svetega Frančiška: v Arezzu umetnine z vsega sveta

Dve vrsti obrabe kamna

Študija razlikuje med dvema glavnima vrstama erozije, opaženima na apnencu v Gizi:

• Jamičasta erozija: drobne jamice ali vdolbine na površini kamna, ki nastajajo predvsem zaradi kemičnih vplivov, denimo soli in kislega dežja, ali fizikalnih dejavnikov, kot so cikli zmrzovanja in odtajanja ter delovanje rastlinskih korenin. Poročilo vključuje fotografije takšnih razjedenih površin.

• Enakomerna erozija: obraba, zaradi katere je površina kamna gladka, izravnana ali plastovita. Pogosto jo povzročata veter, ki nosi pesek, ali nenehna hoja ljudi.

Učinki erozije na apnenčastih blokih

Donini je pri izračunih uporabil obe vrsti obrabe. Na nekaterih mestih je natančno izmeril skupno prostornino vseh jamic na posameznem odseku, izraženo v kubičnih milimetrih. Drugod, kjer je prevladovala enakomerna erozija, je izmeril povprečno zmanjšanje debeline plošče v milimetrih.

Meritve: rezultati, ki izzivajo uveljavljeno časovnico

Inženir je za primerjalne meritve izbral dvanajst različnih točk ob vznožju Keopsove piramide. Vsaka je dala drugačno oceno starosti, kar je raziskovalec pričakoval zaradi številnih spremenljivk, ki vplivajo na erozijo, med drugim orientacije, mikroklime in nepravilnosti v kamnini. Po njegovem najverjetnejšo oceno ponuja povprečje vseh meritev.

Posamezni rezultati so presenetljivi:

• Na prvi točki primerjava prostornine erodiranega materiala nakazuje starost 5708 let.

• Na drugi točki izračun pokaže 17.955 let.

• Druge točke dajejo še višje vrednosti: 30.375 let na peti, 45.900 let na osmi in celo 54.000 let na deveti točki.

Po izračunu povprečja dvanajstih vrednosti študija predstavi svojo osrednjo ugotovitev: »Aritmetična sredina […] dvanajstih vrednosti, izračunanih za piramido Ahet Hufu, znaša 24.941 let pred sedanjostjo.« To naj bi ustrezalo približno letu 22.941 pred našim štetjem.

68,2-odstotna verjetnost, da so piramido gradili okoli leta 22.916 pred našim štetjem

Da bi rezultatu določil razpon zaupanja, je Donini opravil statistično analizo in iz podatkov oblikoval »Gaussovo krivuljo«. Na podlagi te analize meni, da obstaja 68,2-odstotna verjetnost, da obdobje gradnje piramide Ahet Hufu sega od 10.979 do 38.903 let pred sedanjostjo.

V koledarskih letih bi to pomenilo, da je bila piramida z veliko verjetnostjo zgrajena med letoma 8954 in 36.878 pred našim štetjem, s povprečjem okoli leta 22.916 pred našim štetjem.

Zgodbe za mojstrovinami

Kako je nastala Guernica: ženska za objektivom ujela Picassov krik

Se lahko zdrs v nacizem ponovi?

Hitler ni bil genij, ampak len zločinec, ki je skrajnežem obljubil nasilje

Avtor priznava omejitve metode

Donini jasno opozarja na omejitve svoje metode in vire negotovosti. Namen metode REM ni določiti natančnega datuma, temveč opredeliti časovni razpon in mu pripisati verjetnost. Med dejavniki, ki bi lahko vplivali na izračune, poročilo navaja:

• Predpostavka o stalni hitrosti erozije morda ni pravilna.

• Obraba zaradi hoje sodobnih turistov je verjetno precej večja kot v antiki, zaradi česar bi se lahko objekt po izračunih zdel mlajši.

• Kisli dež, ki ga poročilo obravnava kot sodoben pojav, bi lahko v zadnjih stoletjih pospešil erozijo in imel enak učinek.

• Puščavski pesek je v preteklosti morda daljša obdobja deloma prekrival vznožje piramid, jih varoval pred erozijo in tako prispeval k nižji izračunani starosti.

• Meritve so zaradi naravne spremenljivosti kamnine zapletene.

»Zaradi več dejavnikov v metodi REM, ki jih ni mogoče količinsko ovrednotiti in so lahko skozi čas spreminjali hitrost erozije, menim, da izračunani rezultati nakazujejo zgolj velikostni red obdobja gradnje, ne pa natančnega datuma,« piše Donini.

Profimedia

Kljub negotovostim imajo dobljena povprečja daljnosežne posledice, avtor pa se na podlagi svojih podatkov ne izogiba provokativnim sklepom.

Poročilo neposredno ugotavlja: »Čeprav so dobljeni časovni razponi široki, sklepi kažejo na majhno verjetnost uradnega arheološkega datiranja v leto 2560 pred našim štetjem.«

Povedano drugače: splošno sprejeto datiranje gradnje Velike piramide v čas vladavine faraona Keopsa, približno okoli leta 2500 pred našim štetjem, bi bilo po tej metodi statistično zelo malo verjetno.

Pametna arhitektura brez klime

Letališče v tropih, ki ga hladi naravna ventilacija in posebna streha

Ena največjih kraških ravnin na svetu

Slovenski raziskovalci uspešno razvozlali skrivnost avstralskega krasa

Je Keops piramido zgolj obnovil?

Donini gre še dlje: »Iz teh razlogov je verjetno, da piramide Ahet Hufu izvirajo približno iz leta 23.000 pred našim štetjem.«

Ta trditev ga vodi do radikalne hipoteze: »Zato je mogoče, da je faraon Keops piramido zgolj obnovil in si pripisal njeno avtorstvo.«

Zadnji stavek študije povzema po raziskovalčevem mnenju najdaljnosežnejšo zgodovinsko posledico njegovih ugotovitev: »Na podlagi tega preliminarnega poročila o meritvah relativne erozije (REM), opravljenih na Keopsovi piramidi, je mogoče sklepati, da je okoli leta 20.000 pred našim štetjem v Egiptu obstajala civilizacija, sposobna zgraditi vsaj Keopsovo piramido.«

Alberto Donini poudarja, da gre za »preliminarno poročilo«. Raziskovanje namerava nadaljevati, meritve razširiti na vse objekte na planoti Giza in izboljšati natančnost metode.