Profimedia

Kot so sporočile turške verske oblasti, bodo ikone v znameniti zgradbi, ki ji je turško vrhovno upravno sodišče prejšnji teden odvzelo status muzeja, morda zakrili z zavesami ali zatemnili. Niso pa navedli, kako naj bi to izvedli. Na krajih, kjer muslimani molijo, so ikone in druge upodobitve ljudi ali živali prepovedane.

Molitve bodo v Hagiji Sofiji potekale petkrat na dan, vsaka naj bi trajala okoli 15 minut. Trenutno je prva molitev okoli 5. ure po krajevnem času, zadnja okoli 23. ure, pozimi pa so zadnje molitve prej.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je podpisal odlok, s katerim je zgradbo odprl za muslimanske molitve, je napovedal, da bo vstop v Hagijo Sofijo brezplačen za obiskovalce vseh ver. Vse pa je pozval, naj spoštujejo odločitev o spremembi v mošejo.

Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.

Zgrajena je bila pred 1500 leti. Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu. Hagija Sofija je na Unescovem seznamu kulturne dediščine.