Putin naj bi pripravljal napad na Nato
Nove ameriške ocene kot najbolj izpostavljene omenjajo baltske države in Poljsko. Pojasnjujemo, kaj bi tak napad pomenil tudi za Slovenijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriške obveščevalne službe so še do začetka letošnjega leta ocenjevale, da Vladimir Putin med nadaljevanjem vojne v Ukrajini ne bo tvegal neposrednega spopada z Natom.
Ta ocena se je letos spremenila, poroča Wall Street Journal, ki se sklicuje na sedanje in nekdanje ameriške predstavnike, seznanjene z obveščevalnimi poročili.
Po novih ocenah bi Moskva lahko poskusila z omejeno akcijo, katere namen ne bi bil začetek velike vojne z Natom, temveč preverjanje, ali bi zavezništvo ob nejasnem ali majhnem napadu res nastopilo enotno.
Možno časovno obdobje, ki ga omenjajo ameriška obveščevalna poročila, sega od letošnje jeseni do leta 2029.
Najskrajnejši scenarij, manjši kopenski vdor na ozemlje Nata, še vedno ocenjujejo kot malo verjeten. Toda verjetnost naj bi s časom naraščala.
Po poročanju CNN ameriški viri med najbolj izpostavljenimi območji omenjajo Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko.
Cilj ne bi bil osvojiti Evrope
Takšen scenarij se bistveno razlikuje od obsežne invazije na Ukrajino.
Ameriške obveščevalne ocene ne govorijo o tem, da bi Rusija pripravljala množičen napad na Nato.
Bolj jih skrbi možnost namerno omejene akcije, ki bi bila dovolj resna, da bi zahtevala odgovor, vendar hkrati dovolj nejasna, da bi med zaveznicami povzročila razpravo o tem, kako daleč naj ta odgovor sega.
Wall Street Journal kot enega od možnih primerov navaja prihod manjših oboroženih skupin brez državnih oznak, ki bi zasedle omejeno območje na vzhodu Nata.
Drugi scenariji vključujejo kibernetske napade in druge oblike hibridnega delovanja.
Prav nejasnost bi bila bistvo takšne taktike. Če bi bilo jasno, da je ruska vojska z večjimi silami napadla Poljsko ali Litvo, bi bila odločitev zavezništva precej enostavnejša.
Veliko težje bi bilo hitro doseči soglasje ob sabotaži, kibernetskem napadu ali oboroženih ljudeh, katerih povezavo z Moskvo bi bilo treba najprej dokazati.
Nato takšne metode opredeljuje kot hibridne grožnje. Te lahko vključujejo kibernetske napade, gospodarski pritisk, dezinformacije, uporabo neregularnih oboroženih skupin in tudi redne vojaške sile.
Njihov namen je pogosto prav zabrisati mejo med mirom in vojno.
Putin bi lahko skušal razdeliti zavezništvo
Po navedbah ameriških predstavnikov, ki jih povzema Wall Street Journal, bi bil morebitni cilj takšnega ruskega napada preveriti verodostojnost kolektivne obrambe in povzročiti razkol med članicami.
V ospredju bi bilo predvsem vprašanje, ali bi se bile ZDA in evropske države pripravljene izpostaviti širšemu spopadu z Rusijo zaradi omejenega incidenta na vzhodu Evrope.
Prav na tem temelji odvračanje Nata. Peti člen severnoatlantske pogodbe določa, da se oborožen napad na eno članico šteje za napad na vse.
To pa ne pomeni, da mora vsaka članica samodejno odgovoriti na povsem enak način. Vsaka sprejme ukrepe, ki jih šteje za potrebne, ti pa lahko vključujejo uporabo vojaške sile.
Pri klasičnem vojaškem vdoru je meja razmeroma jasna. Pri kibernetskem ali hibridnem napadu je odločanje bolj zapleteno.
Nato sicer že leta poudarja, da lahko tudi dovolj resen kibernetski ali hibridni napad privede do uporabe petega člena. Odločitev bi bila odvisna od okoliščin posameznega dogodka.
To je prav prostor, ki bi ga lahko skušala izkoristiti Moskva.
Baltske države opozarjajo na še bolj nenavaden načrt
Najnovejše ameriške ocene prihajajo v času, ko so iz Litve prišla opozorila o precej konkretnem možnem scenariju.
Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je ta teden povedal, da ima tamkajšnja vojaška obveščevalna služba podatke, po katerih Rusija razmišlja o uporabi zajetih ali ponovno sestavljenih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov za napad na kritično infrastrukturo v baltskih državah.
Napad bi bil lahko prikazan kot ukrajinski.
Po litovski oceni bi šlo za operacijo pod lažno zastavo, s katero bi Moskva želela povzročiti dvom o tem, kdo je odgovoren, ter omajati podporo Nata Ukrajini. Litva je zaradi obveščevalnih informacij že okrepila varovanje pomembne energetske in prometne infrastrukture.
Kremelj je podobna opozorila zavrnil kot strašenje, s katerim naj bi baltske države upravičevale militarizacijo ob ruski meji.
Možnost takšne operacije je še posebej občutljiva zato, ker so ukrajinski brezpilotni letalniki letos med napadi na cilje v Rusiji že večkrat zašli v zračni prostor baltskih držav in Finske. Ukrajina za to krivi rusko elektronsko motenje navigacijskih signalov.
Nato že govori o ruskem preverjanju njegovih meja
Nato sam na svoji uradni strani navaja, da Rusija že več let preverja odločnost in odzivnost zavezništva na njegovem vzhodnem krilu.
Zavezništvo pri tem omenja kršitve zračnega prostora, kibernetske napade, sabotaže in druge sovražne dejavnosti.
Septembra lani so ruski brezpilotni letalniki v večjem številu vstopili v poljski zračni prostor, ruska vojaška letala pa v estonskega.
Incidenti so sprožili posvetovanja zaveznic po četrtem členu severnoatlantske pogodbe. Nato je nato dodatno okrepil dejavnosti na vzhodnem krilu.
V Baltskem morju že od začetka leta 2025 poteka operacija Baltic Sentry, namenjena zaščiti podmorskih kablov in druge kritične infrastrukture. V njej sodelujejo fregate, patruljna letala in pomorski brezpilotni sistemi.
Zavezništvo je okrepilo tudi zračno obrambo, nadzor zračnega prostora in izmenjavo obveščevalnih podatkov.
Ocena se je spremenila zaradi dogajanja v Ukrajini
Zanimiv je tudi razlog, zaradi katerega so ameriške službe spremenile svojo prejšnjo oceno.
Po pisanju Wall Street Journala so pred tem menile, da Putin zaradi vojne v Ukrajini ne bo želel odpirati še enega konflikta. Zdaj del ameriških obveščevalcev razmišlja drugače.
Rusija se v Ukrajini sooča z velikimi izgubami, njeni ozemeljski premiki pa so omejeni. Ukrajinski napadi z brezpilotnimi letalniki medtem vse globlje segajo na rusko ozemlje in povzročajo škodo vojaški ter energetski infrastrukturi.
Po ameriški oceni bi lahko prav pritisk na Putina povečal nevarnost, da bi skušal z drznejšo potezo doseči politično zmago ali pokazati, da lahko kljub vojni v Ukrajini ogrozi tudi Nato.
To ostaja ocena možnega vedenja, ne ugotovitev, da se je Putin za napad že odločil. Ameriški obrambni uradniki in poveljstvo Nata vsebine tajnih obveščevalnih poročil javno niso želeli komentirati.
Nato je za Wall Street Journal sporočil, da stalno pripravlja različne scenarije ter da je pripravljen odvračati in braniti članice, če bo to potrebno.
Za Slovenijo napad na Baltik ne bi bil oddaljen konflikt
Če bi šlo za napad, ki bi sprožil peti člen, bi bila zgodba neposredno pomembna tudi za Slovenijo.
Slovenija je članica Nata in je s preostalimi članicami zavezana kolektivni obrambi.
To ne pomeni avtomatične napotitve slovenskih vojakov v boj, saj bi o konkretnem odzivu odločali zavezniki glede na okoliščine napada.
Pomeni pa, da napad na Poljsko, Litvo, Latvijo ali Estonijo z vidika severnoatlantske pogodbe ne bi bil zgolj njihov nacionalni problem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
