Kakšna bo letošnja zima? Nad Arktiko se dogaja nekaj pomembnega
Letošnja zima še zdaleč ni odločena. Vremenski modeli nakazujejo možnost sprememb, ki bi lahko vplivale tudi na vreme pri nas.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nad severnim polom se začenja vzpostavljati polarni vrtinec, obsežen sistem kroženja hladnega zraka in močnih vetrov v polarnih območjih. Trenutno je videti dobro organiziran, vendar nekateri dolgoročni scenariji nakazujejo možnost njegovega občutnejšega oslabitve v nadaljevanju zime.
To odpira zanimivo vprašanje: bi lahko večja motnja polarnega vrtinca omogočila prodor zelo hladnega arktičnega zraka proti jugu in s tem vplivala tudi na vreme v Evropi? Za zdaj odgovor ni znan. Gre za možen vremenski scenarij, ne za napoved.
Polarni vrtinec se trenutno krepi
Po najnovejših podatkih je polarni vrtinec za ta čas leta nekoliko močnejši od običajnega in se nad Arktiko dobro organizira. V stratosferi se ohlajanje običajno začne že avgusta, nato pa se septembra in oktobra še okrepi. Prav hitro ohlajanje polarnega območja povzroča vse večjo temperaturno razliko med severom in jugom, ob tem pa v jedru vrtinca pada tudi zračni tlak. S tem se polarni vrtinec postopoma krepi in povečuje.
Morebitna sprememba bi lahko vplivala na zimsko vreme
O možnosti večje motnje polarnega vrtinca piše tudi nemški Bild. Kot navaja časnik, meteorologi razpravljajo o možnosti, da bi se polarni vrtinec razcepil oziroma občutneje oslabel. Po njihovih navedbah večina modelov za zdaj še ne kaže takšnega razvoja kot gotovega scenarija.
Meteorolog Karsten Brandt za Bild opozarja, da bi lahko ob večji motnji polarnega vrtinca zelo hladen zrak prodrl proti jugu in dosegel tudi Evropo. Meteorolog Sebastian Wache iz WetterWelta pa omenja možnost razcepa vrtinca že oktobra, vendar hkrati poudarja, da je takšen razvoj trenutno zelo negotov.
Bild ob tem navaja tudi oceno, da meteorologi možnosti za zelo hladno oziroma »trdo« zimo trenutno ocenjujejo na približno 20 do 30 odstotkov. Gre za oceno možnega scenarija, ne za napoved, da bo takšna zima dejansko nastopila.
Severe Weather Europe spremlja razvoj za zimo 2026/2027
O razvoju polarnega vrtinca in možnih zimskih scenarijih piše tudi meteorološki portal Severe Weather Europe. V dolgoročnih analizah spremljajo razvoj atmosferskih razmer ter vpliv zelo močnega pojava El Niño na širšo atmosfersko cirkulacijo.
Po njihovih analizah se polarni vrtinec trenutno krepi, vendar nekateri dolgoročni modeli nakazujejo možnost njegovega občutnejšega oslabitve okoli sredine zime, predvsem v obdobju januarja in februarja 2027. To je zanimiv signal za spremljanje, vendar ga ni mogoče razumeti kot napoved razpada polarnega vrtinca ali prihoda ekstremnega mraza v Evropi.
Kaj sploh je polarni vrtinec?
Polarni vrtinec je obsežen sistem kroženja zraka nad polarnimi območji. Njegov stratosferski del se pozimi oblikuje nad Arktiko in je povezan z močnimi zahodnimi vetrovi, ki pomagajo zadrževati zelo hladen zrak v bližini severnega pola. Če se ta cirkulacija močno oslabi ali spremeni, se lahko spremeni tudi razporeditev hladnega zraka na severni polobli. V določenih primerih lahko hladnejši zrak prodre precej južneje.
Vrtinec ni povsod enako oblikovan
Pomembno je tudi, da polarni vrtinec ni povsem enaka struktura v vseh višinah. V stratosferi je praviloma bolj simetričen in urejen, medtem ko je njegov spodnji del v troposferi precej bolj neenakomeren in valovit. Na njegovo obliko vplivajo relief, gorske verige in veliki tlačni sistemi. Prav zato se lahko posamezni deli hladnega zraka iz polarnih območij raztezajo proti jugu, kar je eden od mehanizmov, povezanih z vdori arktičnega zraka v območja srednjih zemljepisnih širin.
Takšni vdori lahko prinesejo zelo hladno vreme, v določenih vremenskih postavitvah pa tudi močne zimske nevihte in sneženje.
Nenadno stratosfersko segrevanje
Eden od pojavov, povezanih z večjimi spremembami stratosferskega polarnega vrtinca, je nenadno stratosfersko segrevanje oziroma SSW (Sudden Stratospheric Warming). Pri njem se temperatura v stratosferi v razmeroma kratkem času močno poveča, hkrati pa se spremenijo tudi tlačne razmere in oslabijo močni vetrovi okoli polarnega območja. V nekaterih primerih lahko pride celo do spremembe smeri teh vetrov. Posledice se lahko nato širijo tudi v nižje plasti atmosfere in vplivajo na vremenske vzorce.
Vendar pa SSW sam po sebi še ne pomeni, da bo določeno območje, denimo Slovenijo, zagotovo zajel mraz ali sneg.
Na moč polarnega vrtinca vplivajo tudi procesi iz nižjih plasti atmosfere
Na razvoj polarnega vrtinca ne vpliva le dogajanje v sami stratosferi. Pomembno vlogo imajo tudi atmosferski valovi, ki iz nižjih plasti atmosfere prenašajo energijo navzgor. Ti procesi lahko polarni vrtinec dodatno okrepijo ali ga začnejo motiti. Zato je pri ocenjevanju njegovega razvoja pomembno spremljati celotno atmosfersko dogajanje in ne zgolj njegove trenutne moči.
Zakaj se omenja januar 2027?
Pri dolgoročnih scenarijih, ki jih spremljajo meteorologi, se kot zanimivo obdobje izpostavlja sredina zime. Če bi takrat prišlo do večje motnje polarnega vrtinca, bi se lahko spremenila razporeditev hladnega zraka na severni polobli. V določenih scenarijih bi lahko arktični zrak prodrl precej južneje. Toda med takšno možnostjo in dejanskim vremenskim razvojem je velika razlika.
Za Evropo namreč ni dovolj, da polarni vrtinec oslabi. Pomembni so tudi položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka, zračni tokovi nad Atlantikom ter razvoj drugih vremenskih sistemov.
V igri je tudi močan El Nino
Severe Weather Europe posebno pozornost namenja tudi razvoju pojava El Nino v tropskem Tihem oceanu. Po njihovih analizah se pojav krepi, spremembe v tropskem Pacifiku pa bi lahko vplivale na globalno atmosfersko cirkulacijo. Takšne spremembe lahko vplivajo na velike atmosferske valove, ti pa lahko vplivajo tudi na dogajanje v stratosferi in polarni vrtinec.
Toda tudi pri El Ninu velja pomembno opozorilo: močan El Nino sam po sebi ne pomeni samodejno hladne zime v Evropi. Končni vremenski izid je odvisen od številnih medsebojno povezanih dejavnikov v atmosferi in oceanih.
Kaj bi to lahko pomenilo za Slovenijo?
Za Slovenijo je trenutno še prezgodaj govoriti o veliki zimi, dolgotrajnem mrazu ali obilnem sneženju.
Tudi če se polarni vrtinec v prihodnjih mesecih občutno oslabi ali doživi večjo motnjo, to še ne pomeni, da bo hladen arktični zrak prodrl prav nad Slovenijo. Lahko ostane severneje ali pa se zaradi drugačne razporeditve tlačnih sistemov usmeri drugam. Zato je trenutno najbolj korektno govoriti o možnem vremenskem scenariju, ne pa o napovedi ekstremne zime.
Jasnejša slika šele bližje zimi
Pri sezonskih napovedih je treba upoštevati njihovo omejeno napovedno zanesljivost. Takšne napovedi opisujejo predvsem verjetnejše vzorce oziroma scenarije razvoja atmosfere in oceanov, ne pa natančnega vremena za določen dan ali kraj. Prav zato bodo za Slovenijo veliko pomembnejše napovedi, ki bodo nastajale bližje morebitnemu dogodku.
Če bo polarni vrtinec ostal močan, bo možnost večje motnje manj izrazita. Če bo sredi zime občutno oslabel in se bodo hkrati pojavili še drugi dejavniki, ki bi podpirali prodor hladnega zraka proti jugu, pa bi lahko prišlo do bolj nenavadnega zimskega dogajanja.
Za zdaj torej še ni mogoče vedeti, ali bo morebitna sprememba polarnega vrtinca prinesla hladnejšo zimo tudi Sloveniji. Razvoj nad Arktiko in v stratosferi bo treba spremljati v prihodnjih mesecih, ko bo slika postopoma postajala jasnejša.
Ostale aktualne vremenske napovedi in aktualne informacije pa lahko spremljate na spletni strani Svet24/vreme.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
