Trump preimenoval jezero, zaupa Putinu in pogleduje proti venezuelski nafti
Trump je jezero Ontario preimenoval v Lake America, zatrdil, da Putin ne bo napadel Nata, ZDA pa se pogajajo tudi o deležu v venezuelski nafti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Donald Trump očitno še ni končal s spreminjanjem zemljevida. Ameriški predsednik je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim se bo jezero Ontario v ameriškem sistemu geografskih imen po novem imenovalo »Lake America«.
Sprememba začne veljati takoj, za njeno izvedbo pa je zadolžil ameriško notranje ministrstvo, poroča Reuters.
Jezero Ontario je eno od petih Velikih jezer in hkrati naravna meja med ameriško zvezno državo New York ter kanadsko provinco Ontario.
Trumpovo poimenovanje zato ne pomeni, da bo staro ime izginilo z mednarodnih zemljevidov. Ameriški predsednik lahko spremeni uradno poimenovanje, ki ga uporabljajo zvezne institucije ZDA, ne more pa enostransko določiti imena Kanadi ali preostanku sveta.
Čas za takšno potezo ni naključen. Ameriško-kanadski odnosi so se ponovno zaostrili, potem ko so prejšnji teden propadla tri dni trajajoča intenzivna trgovinska pogajanja.
Washington in Ottawa drug drugega obtožujeta za njihov neuspeh, urad kanadskega premierja Marka Carneyja pa se na Trumpov novi ukaz sprva ni odzval.
Trump preimenovanja ni napovedal le z uradnim ukazom. Že dan prej je na posnetku iz Ovalne pisarne pred kamero vzel zemljevid jezera Ontario, prečrtal njegovo ime in nad njim napisal »Lake America«.
»Naredili bomo majhno spremembo,« je dejal in dodal, da je za takšno potezo potreben le »dober svinčnik in nekaj inteligence«.
Najprej Ameriški zaliv, zdaj še Jezero Amerika
Preimenovanje velikega geografskega območja v nekaj bolj »ameriškega« pri Trumpu ni novost. Le nekaj ur po vrnitvi v Belo hišo januarja 2025 je podpisal ukaz, s katerim je ameriški administraciji naročil, naj Mehiški zaliv preimenuje v »Gulf of America« (angl. Ameriški zaliv).
Ameriško notranje ministrstvo je spremembo nekaj dni pozneje tudi uradno vneslo v svoj sistem geografskih imen.
Tudi takrat je veljala enaka omejitev. ZDA lahko določijo, kako bodo geografsko območje imenovale njihove institucije, ne morejo pa preimenovanja vsiliti drugim državam.
Mehika je zato še naprej uporabljala stoletja uveljavljeno ime Mehiški zaliv. Google je pozneje za uporabnike v ZDA prikazoval Trumpovo različico, v Mehiki staro ime, drugod pa obe.
Pri jezeru Ontario je politično sporočilo še neposrednejše, saj ga ZDA delijo prav s Kanado. Trump je že v preteklosti Kanado provociral tudi z izjavami o možnosti, da bi postala ameriška zvezna država.
Sedanje preimenovanje prihaja v trenutku, ko sta državi ponovno sprti zaradi trgovine. Že samo ime je zato mogoče razumeti predvsem kot politično gesto, čeprav ima znotraj ameriške administracije tudi povsem konkretne posledice za zemljevide, dokumente in uradno poimenovanje.
Trump je prepričan, da Putin ne bo napadel Nata
Le nekaj minut po zgodbi o novem ameriškem jezeru je iz Ovalne pisarne prišla precej resnejša zunanjepolitična izjava. Trump je novinarjem zagotovil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo napadel katere od članic zveze Nato.
»Ne bo napadel ozemlja Nata,« je dejal. S tem je hkrati zmanjšal pomen poročil, da je direktor Cie John Ratcliffe med nedavnim obiskom Moskve rusko stran opozoril pred morebitnim napadom na zavezništvo.
Trump je za Axios zatrdil, da Ratcliffe svojega ruskega kolega srečuje redno in da njegov obisk ni nosil posebnega sporočila. »Ni bilo nobenega sporočila in nič nenavadnega,« je dejal.
Trumpovo zagotovilo prihaja v času, ko ameriške in evropske obveščevalne službe že dalj časa spremljajo ruske sabotaže in druge operacije tako imenovane sive cone v Evropi.
Gre za dejavnosti pod pragom neposredne vojne, ki so po oceni zahodnih obveščevalcev med drugim namenjene slabitvi enotnosti Nata in podpore Ukrajini.
Washington razmišlja tudi o deležu v venezuelski nafti
Še bolj oprijemljivo ameriško širjenje vpliva se medtem utegne dogajati v Venezueli. Trumpova administracija se po poročanju Axios z začasno venezuelsko vlado pogovarja o možnosti, da bi Združene države pridobile lastniški delež v tamkajšnjih naftnih virih.
Pogajanja naj bi se osredotočala na več kot ducat delujočih naftnih polj, ki so bila povezana z nekdanjimi venezuelskimi oblastniki in interesi, ki jih je prej obvladovala Kitajska.
Po načrtu, o katerem poroča Axios, bi v zameno za ameriški lastniški delež zasebna podjetja, tudi ameriška, razvijala polja, del prihodkov od prodane nafte pa bi pripadal venezuelski vladi. Dogovor je po teh informacijah še v nastajanju.
Venezuela ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, zato bi bil morebitni ameriški delež bistveno več kot simbolna zunanjepolitična poteza. V nasprotju s preimenovanjem jezera bi šlo za neposreden gospodarski interes in dolgoročnejši vpliv na energetske vire.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
