Bodo v vzhodnem Sredozemlju zrasli umetni otoki in pomorske ploščadi?
Turški akademiki so postregli z novo idejo, kako bi lahko Turčija v dolgotrajnem sporu z Grčijo pomorsko tehtnico prevesila na svojo stran. Vzor jim je Kitajska.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Geopolitični spori med Grčijo in Turčijo so že stalnica in imajo dolgo brado. V središču napetosti je že leta Ciper, ki je tako geografsko kot politično in zgodovinsko tesno prepleten z obema državama.
Grčija denimo podpira južni del Cipra, pri čemer zahteva umik turške vojske s turškega dela, ki vključuje severno tretjino otoka. Turčija na drugi strani ščiti interese turških Ciprčanov in končno cilja celo na priznanje dveh suverenih držav.
A Ciper ni edini pereči spor med državama. Velike napetosti so tudi na morju, kjer se Grčija in Turčija prerekata zaradi pomorskih meja, morskega dna, izključne ekonomske cone in pravic do raziskovanja na odprtem morju.
Jedro enega od najbolj zapletenih in dolgotrajnih geopolitičnih sporov v Sredozemlju so predvsem grški otoki v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju, ki ležijo nedaleč od turške obale, zaradi česar se državi prepirata glede vprašanja, v kakšni meri je Grčija tam upravičena do izključne ekonomske cone.
Predlagajo gradnjo umetnih otokov in pomorskih ploščadi
Levent Ersin Orali, profesor z univerze Hacı Bayram Veli v Ankari in strokovnjak za mednarodne odnose, je skupaj z nekaterimi drugimi turškimi akademiki zdaj postregel z novo zamislijo, ki bi podkrepila turške pomorske zahteve. Akademiki predlagajo, naj Turčija v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju zgradi svoje umetne otoke in morske ploščadi.
Turške oblasti se na predlog zaenkrat še niso odzvale in niti niso nakazale, ali so temu naklonjene. Tako ni znano, ali v ozadju potekajo kakšne resne priprave na tovrsten projekt, so pa zamisel nemudoma pograbili provladni turški mediji.
Ersin Orali je prepričan, da bi umetni otoki in pomorske ploščadi Turčiji omogočili znatno okrepitev prisotnosti na morju in zmogljivosti za podporo pomorskim operacijam, vključno z operacijam iskanja in reševanja. Pri tem je izpostavil zlasti območja okoli grških otokov Kastelorizo in Hios.
Turški profesor je v članku povlekel vzporednice s kitajsko strategijo gradnje umetnih otokov, vojaških objektov in ploščadi v Južnem kitajskem morju, nad katerim želi imeti čim večji nadzor.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
