ZDA zaveznice opozorile na možnost novih napadov na Iran
Ameriški predstavniki svarijo pred novimi napadi na Iran in iranskim odgovorom. Trump odločitve še ni sprejel, tveganja za energetske trge pa ostajajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški diplomatski in obrambni predstavniki so več državam na Bližnjem vzhodu sporočili, naj se pripravijo na morebitno novo ameriško vojaško operacijo proti Iranu. Kot poroča Associated Press (AP), sta informacije potrdila dva diplomata, seznanjena z ameriškimi opozorili, ki sta zaradi občutljivosti pogovorov želela ostati anonimna.
Po njunih navedbah bi lahko ameriški napadi trajali več dni. Washington naj bi zaveznice obenem opozoril, da bi Iran lahko odgovoril z napadi na energetsko infrastrukturo, letališča in druge pomembne objekte v regiji.
O podobnih ameriških opozorilih je pred tem poročal tudi Wall Street Journal. Po navedbah časnika se ameriške in izraelske sile pripravljajo na možnost novega vala napadov, s katerimi bi poskušale oslabiti iranske vojaške zmogljivosti in Teheran spodbuditi k pogajanjem.
Pri tem ostaja pomembno, da odločitev o novih napadih še ni sprejeta. Bela hiša poročil ni želela komentirati, prav tako ni znano, kdaj bi bila ameriška vojska pripravljena na morebitno novo operacijo.
Zakaj se omenja prav 3. november?
Datum sovpada z ameriškimi vmesnimi kongresnimi volitvami, na katerih bodo volivci odločali o sestavi predstavniškega doma in delu senata. Njihov izid bo pomembno vplival na razmerje političnih moči v Washingtonu v drugi polovici Trumpovega predsedniškega mandata.
Trump je že 8. oktobra sporočil, da ZDA pred volitvami ne bodo izvedle novih napadov na Iran, saj naj bi med državama potekali produktivni pogovori.
V zadnjih dneh pa je ponovno nakazal možnost vojaškega ukrepanja po volitvah. Na torkovem predvolilnem shodu v Teksasu je dejal, da bi se vojna lahko končala v nekaj tednih. Ob tem je vztrajal, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja.
Vojna, ki se je konec februarja začela z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, se je medtem razvila v širši regionalni konflikt. Posledice občutijo tudi ameriški volivci, predvsem zaradi višjih cen goriv in drugih življenjskih stroškov.
Po podatkih Pentagona, ki jih navaja AP, so dosedanji stroški ameriškega vojaškega delovanja v konfliktu dosegli približno 47 milijard dolarjev.
Američani krepijo vojaško prisotnost, Iran še vedno ponuja pogajanja
ZDA so konec septembra proti Perzijskemu zalivu napotile letalonosilko USS Theodore Roosevelt in dodatne mornariške sile, med njimi enote marincev. Po navedbah AP je šlo za premestitev sil s skupno približno 9.000 pripadniki.
Ameriško opozarjanje zaveznic zato spremljajo tudi konkretne vojaške priprave, čeprav same po sebi še ne pomenijo, da bo do napadov dejansko prišlo.
Iran medtem javno vztraja pri diplomatski rešitvi. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v sredo sporočil, da Teheran prek posrednikov še naprej proučuje možnosti za obnovitev premirja na podlagi iranskega predloga iz septembra.
Ta med drugim predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine ob izpolnitvi določenih iranskih pogojev, povezanih z ameriškimi sankcijami in blokado.
K umiritvi razmer so pozvali tudi Združeni arabski emirati, ki opozarjajo na nevarnost ponovnega razmaha obsežnih vojaških operacij.
Kaj bi novi napadi pomenili za Slovenijo?
Za evropske države bi bila ena najpomembnejših posledic morebitnega zaostrovanja dodatna negotovost na energetskih trgih.
Hormuška ožina med Iranom in Arabskim polotokom je ena ključnih pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je leta 2025 skozi ožino dnevno potovalo približno 20 milijonov sodčkov nafte in naftnih derivatov, kar je predstavljalo približno četrtino svetovne pomorske trgovine z nafto.
Vojna je letos že povzročila velike motnje pri dobavi energentov. Po oktobrskem poročilu Umarja se je povprečna dolarska cena nafte Brent septembra glede na avgust zvišala za 25,3 odstotka. Na rast cen so med drugim vplivali zaostrovanje konflikta, motnje pri izvozu energentov in napadi na savdsko energetsko infrastrukturo.
Novi napadi, zlasti če bi jim sledile poškodbe naftnih objektov ali nadaljnje omejitve pomorskega prometa, bi lahko povečali pritisk na cene nafte, dizelskega goriva in zemeljskega plina. Posredno bi se posledice lahko pokazale tudi pri stroških prevoza, proizvodnje in življenjskih potrebščin v Sloveniji.
Kljub temu morebitna nova vojaška operacija še ne pomeni samodejnega zvišanja cen na slovenskih bencinskih servisih. Vpliv bi bil odvisen predvsem od obsega spopadov, dejanskih motenj dobave in odziva svetovnih trgov.
Evropska komisija je 22. oktobra opozorila, da so razmere na trgu dizelskega goriva in letalskega goriva še vedno zaostrene, vendar v Evropi takrat ni bilo fizičnega pomanjkanja teh energentov.
Ključno vprašanje naslednjih dni tako ostaja, ali bodo ameriška opozorila prerasla v novo vojaško operacijo ali pa bodo pogajanja pred 3. novembrom oziroma po njem prinesla premik proti prekinitvi spopadov. Za zdaj nobena stran ni potrdila dogovora, ki bi zagotavljal trajno umiritev razmer.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
