Freepik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po 50. letu se v telesu dogajajo spremembe, ki jih pogosto sploh ne opazimo. Med njimi je tudi postopno staranje imunskega sistema, zaradi katerega se lahko telo težje spopada z nekaterimi okužbami. Posebno pozornost si zaslužijo pljuča, saj lahko bolezni dihal z leti potekajo težje, okrevanje pa traja dlje. Kaj se pravzaprav spreminja in kako lahko zmanjšamo tveganje za zaplete?

Kaj se zgodi z imunskim sistemom po 50. letu?

Strokovnjaki staranje imunskega sistema imenujejo imunosenescenca. Z leti se spreminja delovanje nekaterih imunskih celic, zato se lahko telo manj učinkovito odziva na nove okužbe. Spremeni se lahko tudi odziv na cepljenje, čeprav cepiva ostajajo pomembna zaščita pred nalezljivimi boleznimi. 

To ne pomeni, da bomo po 50. rojstnem dnevu nenadoma pogosteje zbolevali. Imunski sistem se spreminja postopoma, razlike med posamezniki pa so lahko precejšnje.

Shutterstock

Zakaj so pljuča z leti bolj občutljiva?

S staranjem pljučno tkivo postopoma izgublja del elastičnosti, dihalne mišice lahko oslabijo, prsni koš pa postane manj gibljiv. Manj učinkovit je lahko tudi kašelj, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje sluz in mikroorganizme.

Če se tem spremembam pridružijo še kronične bolezni, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), sladkorna bolezen ali bolezni srca, se lahko tveganje za težji potek okužb poveča.

Pljučnica je lahko pri starejših nevarnejša

Pljučnico lahko povzročijo virusi in bakterije, med pomembnejšimi bakterijskimi povzročitelji pa je pnevmokok. Ta lahko povzroči tudi okužbo krvi ali meningitis. Pri starejših odraslih in kroničnih bolnikih je tveganje za resnejše zaplete večje. Okužba lahko zahteva bolnišnično zdravljenje, okrevanje pa je včasih dolgotrajno.

Kateri simptomi pljučnice zahtevajo pozornost?

Med najpogostejšimi znaki pljučnice so kašelj, povišana telesna temperatura, mrzlica, utrujenost in bolečine v prsih. Pojavijo se lahko tudi hitro ali oteženo dihanje ter izrazita oslabelost. Pri starejših ljudeh simptomi niso vedno značilni. Včasih se namesto visoke vročine pojavijo nenadna zmedenost, nenavadna zaspanost ali hitro poslabšanje splošnega počutja.

Ob sumu na pljučnico je potreben zdravniški pregled. Huda dihalna stiska, modrikaste ustnice, izrazita zmedenost ali motnje zavesti zahtevajo takojšnjo nujno medicinsko pomoč.

Ali je po 50. letu priporočljivo cepljenje proti pnevmokokom?

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporoča vsem odraslim, starim 65 let in več, ter mlajšim osebam z določenimi kroničnimi boleznimi ali drugimi dejavniki tveganja.

Mednje sodijo nekatere bolezni srca in pljuč, sladkorna bolezen ter stanja z oslabljenim imunskim sistemom. Za skupine, opredeljene v priporočilih NIJZ, je cepljenje krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zgolj dopolnjenih 50 let torej še ne pomeni, da je cepljenje proti pnevmokokom nujno priporočeno. O upravičenosti se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom.

Profimedia

Kako lahko zaščitimo pljuča in imunski sistem?

Pomembno vlogo imajo redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana, kakovosten spanec in opustitev kajenja. Kajenje namreč poškoduje dihalne poti in oslabi njihove obrambne mehanizme. Pri kroničnih boleznih je pomembno redno zdravljenje, koristno pa je tudi preveriti priporočena cepljenja proti gripi, covidu-19, pnevmokokom in drugim okužbam glede na starost in zdravstveno stanje.

Vztrajne zadihanosti, dolgotrajnega kašlja ali ponavljajočih se okužb dihal ne smemo pripisati zgolj staranju. Takšne težave je priporočljivo preveriti pri zdravniku, saj lahko pravočasno odkrivanje bolezni pomembno vpliva na zdravljenje in okrevanje.