Profimedia

Nobena kanalizacija ne bi tega požrla. Slišali smo: to je bil najmočnejši naliv v Ljubljani, kadarkoli izmerjen na meteorološki postaji v mreži Arso, pa merilna postaja za Bežigradom deluje neprekinjeno že desetletja. Hidrolog Andrej Golob z Agencije Republike Slovenije za okolje: »V sredo zvečer je padlo malo manj kot sto milimetrov padavin v samo eni uri in nekaj več kot 120 milimetrov padavin v vsej nevihti, ki je trajala nekoliko dlje kot uro. Najbolj kritičen je kratkotrajen močan naliv, ko kanalizacijski sistemi ne morejo požirati vode. V takšnem nalivu tudi zelene površine, ki so v mestih prav tako ukrep proti tovrstnim poplavam, ne delujejo. Ne glede na to, da je za nami suho obdobje, je bil naliv premočan za infiltracijo vode v zemljo. Zemlja je bila zelo suha, a hitrost pronicanja vode v zemljo prepočasna. Če bi takšna količina padavin padala zmerno, bi se večji del vode vpil preko zelenih površin.« Torej ne gre za to, da prestolnica ne bi bila pripravljena na obilne padavine? »No, težave na cestnem omrežju so se pojavljale tam, kjer se to zgodi tudi ob nalivih z manjšo količino vode. Tudi manj intenzivni dogodki povzročajo težave, zapore cest ..., a tak obseg, kot je bil v sredo, 29. septembra, toliko poplavljenih kleti, garaž, voda je drla tudi skozi strehe – to pa je bil izjemen dogodek, in to v večjem delu Ljubljane in bližnje okolice.«

Le rumeno vremensko opozorilo? Zakaj Arso torej ni prej opozoril Ljubljančanov in okoličanov z oranžnim ali rdečim alarmom? »Izdano je bilo rumeno vremensko opozorilo za nevihte z nalivi. Izdano je bilo zjutraj, šlo je za zelo nepredvidljiv vremenski dogodek, ki ga z uporabo modelskih orodij in praks, ki veljajo v meteorologiji, ni mogoče natančno napovedati vnaprej. Ob razvoju dogodka pa smo na center za obveščanje poslali več obvestil o vremenski ujmi, o padlih padavinah nad pragom, ki pomeni veliko verjetnost za pojav posledic v okolju, ter o predvidenem dogajanju za nekaj ur naprej. Pri takšnih, nenapovedljivih dogodkih je to način, kako lahko državna meteorološka služba pomaga, izdaja napovedi in opozorila. Na straneh meteo.si in vreme.si je veliko tovrstnih informacij, ki so javno dostopne in so lahko orodje vsakega posameznika (denimo radarska slika padavin), da vidi, kako se padavine gibajo, in lahko deluje samozaščitno.«

Reke in potoki pa tokrat niso prestopili bregov, kako to? »Ta kratkotrajni dogodek je največ težav naredil na kanalizaciji, odvodnjavanju zalednih voda, reke, vodotoki in hudourniki pa niso poplavili, ker so bile njihove struge prazne, z zelo malo vode.« Lahko krivdo za tokratni (skoraj) vesoljni potop pripišemo globalnemu segrevanju? »Taki dogodki zaradi spreminjanja ozračja resda postajajo pogostejši, a pripisati točno določen dogodek samo temu ne bi bilo korektno. Globalno segrevanje zagotovo prispeva, povečuje verjetnost takšnih dogodkov, ni pa to izključen razlog. Ali povedano drugače, ni izključeno, da se tak dogodek ne bi zgodil, če ne bi bilo podnebnih sprememb.« 

Nujno jesensko čiščenje kanalizacije. Še enkrat: smo pripravljeni?Zakaj so se vdirale strehe? Zakaj so avtomobili plavali v podvozih? »Infrastruktura je prilagojena določenim standardom in pravilnikom, ki med drugim upoštevajo klimatske značilnosti območja. Vemo pa, da se te značilnosti spreminjajo. Skladno s tem bo treba v prihodnje to upoštevati. Pred toliko in toliko leti so veljala druga pravila, zdaj pa bi morali upoštevati nova. A nekatere stvari je lažje prilagoditi kot druge. Na primer obnova kanalizacijskih sistemov se dogaja redkeje, to so večji in dolgotrajni posegi, ki morajo biti v ciklu načrtovanja. Lažje je zgraditi protipoplavne zidove. Treba je opozoriti tudi na vzdrževanje, na primer na v tem času potrebno jesensko čiščenje kanalizacijskih sistemov in odvodnih kanalov, ki jih pogosto zamaši listje, zato je del posledic večkrat mogoče pripisati tudi temu. Ni vse črno-belo. Kratkoročno je treba skrbeti za običajne samozaščitne protipoplavne ukrepe. Dragocenih stvari ne smete imeti v nižjih prostorih, na primer. Ključno je prilagajanje infrastrukture podnebnim značilnostim. Če je kanalizacija zgrajena tako, da normalno odvodnjuje le neko količino vode, z leti pa ugotavljamo, da je ta večkrat presežena, nam ne preostane drugega, kot da jo prilagodimo za naslednje morebitne dogodke. Pred poplavami se branimo z zidovi, nasipi, suhimi zadrževalniki, teh projektov je po Sloveniji veliko. Nekateri so v gradnji, nekateri v načrtih. Prinašajo veliko dobrega v smislu poplavne varnosti. Maja so bili v Posotelju močni lokalni nalivi in zadrževalnik vode je odigral pomembno vlogo. Sledijo ali pa so delno že dokončani še projekti na Gradaščici, v Železnikih, ob Savinji in pritokih, okolica Laškega, v Celju. Na vseh področjih je treba skrbeti za protipoplavno varnost,« opozarja Golob.

Več v reviji Zarja Jana št. 40, 5.10.2021.