Slovenska hrana z zaščitenim poreklom: katere jedi so res naše?
Ko govorimo o »naši« hrani, mislimo na jedi, ki jih poznamo iz otroštva ali jih povezujemo s slovensko tradicijo. A v Evropski uniji ima beseda »naše« precej natančen pomen. Obstaja namreč sistem zaščitenih označb, ki varuje izdelke z dolgo tradicijo, posebnim načinom pridelave ali močno povezavo z določenim območjem. Jih poznate?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija ima med evropsko zaščitenimi izdelki vrsto prehranskih biserov – od pršuta in medu do oljčnega in bučnega olja ter vina. Hkrati pa imamo jedi, za katere mnogi menijo, da so slovenske, vendar jih ni mogoče zaščititi, saj jih za svoje šteje več držav. Nekatere zgodbe so bile tudi precej burne.
Slovenski prehranski ponos v evropskem registru
Da se lahko kmetijske pridelke in živila označi z zaščiteno geografsko oznako (ZGO), morajo izpolnjevati tri pogoje: pridelani ali predelani morajo biti na geografskem območju, katerega ime nosijo, med izdelkom in geografskim območjem mora obstajati povezava, kmetijski pridelek ali živilo pa mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo z določenega geografskega območja. V Sloveniji imamo 13 takšnih živil in pridelkov, eden izmed njih je kraški pršut. Njegova posebnost ni le meso, temveč predvsem kraška burja, ki omogoča tradicionalno sušenje. Pršut mora biti izdelan na območju Krasa po natančno določenih pravilih. ZGO imata tudi kraški zašink in kraška panceta.
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Jana Premium dobite:
- Zaklenjeni spletni članki
- Digitalna številka (2 dni pred izidom tiskane izdaje)
- Arhiv preteklih številk (3 mesece)
- Tedenski izbor uredništva (newsletter)
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.