NEK

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Jedrske elektrarne, ki pridobivajo energijo s cepljenjem jeder atomov urana, veljajo za enega najbolj ekoloških in zanesljivih virov energije. Njihov izkoristek je velik, ogljični odtis majhen, obenem pa so izredno odporne proti vremenskim vplivom. Vse to so ključni argumenti, s katerimi njihovi zagovorniki utemeljujejo upravičenost projekta gradnje drugega reaktorja Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki naj bi stal nepredstavljivih 22 milijard evrov. Toda vročinski valovi, ki to poletje pustošijo po evropski celini, nazorno dokazujejo, da so tudi tovrstni obrati že prepuščeni na milost in nemilost naravi – ki bo z leti samo še bolj kruta.

Prihodnost jedrske energije v posušeni Sloveniji

Rekordna vročina, ki vztraja nad Evropo, je namreč tako močno zmanjšala vodostaje velikih rek, da je hlajenje jedrskih reaktorjev marsikod že praktično nemogoče, brez tega pa elektrarne kratko malo ne morejo obratovati; pregrevanje bi lahko vodilo v okvaro, v skrajnem primeru tudi v kolaps in atomsko detonacijo po vzoru Černobila ali Fukušime. V Sloveniji tako proizvodna zmogljivost krške elektrarne vzporedno s pretokom Save upada tako rekoč iz dneva v dan, ob slabih vremenskih napovedih o nadaljevanju suše pa je popolna prekinitev obratovanja med realnimi možnostmi.