Venezuela kot smerokaz: Ne daš? Potem pa vzamem!
Pod vladavino Donalda Trumpa smo videli že vse mogoče. Že od začetka daje jasno vedeti, da zanj pravila ne veljajo. A ko so na pragu novega leta ZDA napadle Venezuelo in ugrabile njenega predsednika, je šel svet, kot smo ga poznali, dokončno v franže.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V noči z 2. na 3. januar so ZDA bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo ženo. Po besedah predsednika Donalda Trumpa zato, ker jima bodo v ZDA sodili zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in posedovanjem orožja. A v tistem trenutku je bila ugrabljena tudi cela država. Trump namreč Venezueli odreka suverenost. Do nadaljnjega naj si ne bi vladala sama, ampak jo bodo »upravljale« ZDA, ki si bodo tudi povrnile »ukradeno« nafto, ameriška podjetja pa bodo lahko izkoriščala naftno infrastrukturo države. Zahodnemu svetu je zastal dih, avtokratski režimi pa si manejo roke. Prihaja njihov čas.
Mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju?
V šoku so bili tudi predstavniki ameriškega kongresa, saj je Trump napad izvedel lastnoročno, brez posvetovanja s kongresom. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je to skušal upravičiti tako, da je vojaški napad predstavil kot »operacijo kazenskega pregona«. Po domače povedano, vojska je le pomagala sodišču, da privede dva »begunca«, ki jima je treba soditi. Da so obtožbe o vodenju narkokartela, s katerimi je Trump opravičeval napad na Madura, le izgovor za politične in gospodarske interese v Venezueli, verjetno ne dvomi nihče. A tudi če bi res šlo za kazenski postopek, bi bila takšna ugrabitev huda kršitev mednarodnega prava.
»Ne glede na to, ali je poseg opisan kot vojaška ali policijska operacija, je intervencija kršila temeljna načela sodobnega mednarodnopravnega reda. Ta red, vzpostavljen leta 1945, v veliki meri temelji na Ustanovni listini Združenih narodov (ZN). Po njej je vojaška operacija na ozemlju tuje države zakonita le, če jo v odsotnosti mirne rešitve odobri Varnostni svet ZN ali če je utemeljena s pravico do samoobrambe. S tem ko so ZDA sprožile vojaško intervencijo v Venezueli brez predhodnega pooblastila Varnostnega sveta in brez kakršne koli resnične in neposredne nevarnosti, so storile agresivno dejanje,« je jasna Clara Gérard-Rodriguez v Le Monde.
V Corriere della Sera Marina Castellaneta, redna profesorica mednarodnega prava na Univerzi v Bariju, pojasnjuje, da Trumpova »pravna« podlaga ne vzdrži. »To ni veljavna utemeljitev. Kar zadeva trgovino z mamili, pa tudi trgovino z ljudmi ali mednarodno korupcijo, obstajajo posebne konvencije Združenih narodov, uporabljeni instrumenti pa so pravni: sodelovanje med preiskovalnimi organi, zbiranje dokazov in izvedba sodnega postopka. V nobenem primeru nista dovoljena uporaba sile in napad na suvereno državo zaradi posegov v boj proti trgovini z mamili,« pravi. Pravna strokovnjaka William Schabas in Asier Garrido Muñoz gresta v El Pais še dlje in govorita o potencialnem vojnem zločinu, ki bi mu morda morali soditi na Mednarodnem kazenskem sodišču, saj se je dejanje zgodilo na ozemlju države pogodbenice.
Da je to izjemno nevaren precedens, opozarja Jeremy Paul, profesor prava na univerzi Northeastern. Kako so utemeljili napad na suvereno državo, je zastrašujoča razlaga oziroma »podlaga«, pravi. To namreč v bistvu pomeni, da so ameriški tožilci in velika porota vse, kar potrebujete kot opravičilo za pošiljanje vojske v drugo državo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
