revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tole je naš izbrani reprezentativni pušeljc: graška Elke Kahr, dunajska Michael Häupl in Michael Ludwig, newyorški Zohran Mamdani in še dva bivša župana, manchestrski Andy Burnham in pariška Anne Hidalgo. Zelo različni župani zelo različnih mest, ampak tole jim je skupno: socialne politike ne razumejo zgolj kot izplačevanje denarne pomoči, temveč kot vprašanje, kako lahko oni pripomorejo k temu, da ljudje v njihovem mestu živijo bolje.

Politika

Novi župan New Yorka: To ni mesto za pohlepne bele starce

Njihovi dosežki zajemajo veliko stvari: dostopnejša stanovanja, javne storitve, promet, zelene politike, dostop do zdravstva, podporo v človeških stiskah … A po drugi strani niso nadljudje in tudi kakšna njihova volilna obljuba ostaja neizpolnjena. Takole recimo: niso popolni, se pa zelo trudijo. Vse uspešne župane povezuje jasno vidna rdeča nit: pokazali so, kaj lahko lokalna oblast naredi za ljudi, ne da bi čakali, da bosta probleme uredila država ali trg.

Elke Kahr, Gradec: graško županjo, ki je letos dobila drugi mandat (s še več odstotki kot prvega), smo šli pred časom pogledat tudi sami; očarala je z odprtostjo, nasmehom in toplino. Tudi ona večkrat obišče Slovenijo in je v stikih s stranko Levica, ki jo je v nekem intervjuju imenovala sestrska stranka. Dve stvari še posebej izpostavljajo v člankih o njej: da je članica Komunistične stranke in da dobršen del svoje plače podari. A to ni tisto, kar Elke Kahr dela Elke Kahr, to je samo majhen del človeka, ki ima rad ljudi, ki z diplomacijo in potrpežljivostjo še nasprotnike spravi na svojo stran.

»Rad moraš imeti ljudi, to je zares pomembno. Če nimaš rad ljudi, ne moreš biti dober politik,« pravi. Socialno politiko gradi od spodaj navzgor, dolgo je bila mestna svetnica. Njen poglavitni dosežek so lahko dostopna socialna stanovanja, za katera sama pravi, da so komunalna. Problematiko dobro pozna, saj se je že prej desetletja ukvarjala z njo. Graška komunalna stanovanja so zgrajena po visokih standardih, pogosto kakovostnejša od stanovanj na prostem trgu, osvajajo tudi mednarodne nagrade, do njih pa je upravičen vsakdo, ki v mestu živi ali dela vsaj eno leto. Samo to. In za najemnino s stroški vred nihče ne sme dati več kot 33 odstotkov svoje plače. V mestu so našteli ljudi iz 160 držav. Okrog vas je ves svet, pravi županja.