Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pritajeno radostno šumenje vode se meša s ptičjim petjem, lenobnim brenčanjem kačjih pastirjev in drobnega mrčesa, ki seda na zrela jabolka, ter šumenjem sočnega, zdravega drevja; pod mehko paleto spokojnih zvokov leži prijetna tišina, ki jo sem in tja prekine le pokljanje kamnov na makadamu pod težo redkih avtomobilov, ki vsake toliko časa peljejo mimo. Čas tukaj teče počasi, nemara pa sploh ne; nemara je čas tukaj prepustil hitenje reki, ki se iskri ob nabrežju, sam pa je s pločevinko piva v roki sedel v mehko travo pred katero od ličnih, pravljičnih hiš, ki so raztresene naokoli.

Levi breg Letuša je lep, kičasto lep, in človek si zlahka predstavlja, da bi tukaj mogel živeti v miru pred steklimi psi širnega »normalnega« sveta. Toda kot pričujejo sveže ruševine, posejane po okolici kot kraste na ilovnati koži idiličnega naselja, in enakomerno brnenje bagrov, ki se pasejo po njih, tudi tukaj še zdaleč ni vse ves čas mirno.

Ljudje

Leto dni po poplavah je jasno, čigave obljube so bile mišljene resno

Levi breg na dveh bregovih

»Ne mislim se na silo seliti drugam – vsekakor pa ne pod takšnimi pogoji!« stisne ustnice Bojan Arčan, nogometni trener, oče dveh otrok in voditelj tistega dela krajanov, ki so se odločili za upor proti državi, ki se jih je namenila preseliti proč od rek Pake in Savinje, ki sta poleti 2023 družno pustošili po vsej Savinjski. »Za vaše dobro!« so sklenili občinski in državni velmožje že nekaj dni po poplavah in ljudi kratko malo postavili pred dejstvo, da bodo njihova dvorišča, sadovnjake, garaže in hiše, njihove domove z njihovimi spomini in zgodbami vred kratko malo prepustili nepredvidljivi vodi. Letušani so se pod Arčanovim vodstvom uprli, z nogami so se trdno ustopili na svoji zemlji, prijeli so se za roke in izjavili, da ne gredo – vendar ne vsi, ne vsi …