revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Njihova zgodba je opomin in opogumlja nove generacije v prihodnjih bitkah za naravo. Soške junake, ki pravijo, da to niso, še vedno zelo skrbi za Sočo – načrtom za HE, ki še vedno tičijo v predalih, se je pridružil množični turizem. Na in ob Soči je postalo nevzdržno. Krasna si, bistra hči planin? Ostanite budni.

Soča tudi danes potrebuje svoje junake, načrti za HE čakajo v predalih

Danes upokojenci Žarko Mlekuž, Mladen Berginc, Zoran Rutar in Zdravko Likar so bili v študentskih letih zelo aktivni člani Kluba tolminskih študentov. Vsi zelo navezani na reko, ki pravzaprav teče v njihovih srcih, so se ob grožnji o njeni zajezitvi takoj pognali v akcijo. »Jeseni 1973 je izbruhnila druga fronta na Soči, so pisali v medijih. Takrat smo študenti stopili skupaj in se uprli HE Kobarid, da bi ohranili 60 kilometrov Soče od izvira do Tolmina, da bi bila prosta jezov,« pripoveduje Bovčan Zoran Rutar, takrat študent elektrotehnike.

»Zaradi tega se ne počutim junak, to smo preprosto morali storiti. Soča in te gore so globoko v nas in vedeli smo, da reka ni samo naša, je slovenska in tudi mednarodno pomembna, ob njej se je pisala zgodovina,« razlaga Žarko Mlekuž (ekonomist in magister podjetništva).

Upor je potekal v več fazah. Ob čedalje glasnejših načrtih za HE so se večkrat posvetovali, stekle so tudi diverzantske akcije – napisi po vsej dolini »Ne HE«, za katere sta bila zaslužna predvsem Likar in Berginc, v Ljubljani pa so organizirali tudi veliko javno tribuno, posvet z različnimi strokovnjaki, prišli so tolminski občinarji (Kobarid, Bovec in Tolmin so bili takrat ena občina).

»Naravovarstveniki so nas podprli, energetiki so trobili svoje, v resnici so nas tudi zavajali – dejali so, da bo zajezitev Soče dobra za turizem, da ne gre za velik poseg. Ampak gladina akumulacijskih jezer bi nihala, kar bi pomenilo meglo, blatno okolje, popolno uničenje obrečnih habitatov, to bi bil zelo grob poseg. Pa saj vidimo, kako so na ta račun padle alpske reke drugod.«