Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: mag. Ana Bertoncelj

Dr. Anja Radšel, dr. med., je specialistka pediatrije, zaposlena v Zdravstvenem domu Medvode. Že vrsto let jo zanima celosten razvoj otroka ter vprašanje, kako otroka med odraščanjem razvojno, čustveno in telesno podpreti. Ob strokovnem znanju jo je, kot pravi sama, največ naučilo materinstvo. Je mama treh otrok, starih 8, 12 in 15 let, z možem Petrom in psom Bliskom pa živijo blizu Ljubljane. Pri svojem delu se veliko srečuje z otroki, ki zelo intenzivno doživljajo svet, se močno odzivajo na zahteve, hitro padejo v upor, strah, preplavljenost ali umik, starše pa ob tem pogosto pustijo z občutkom nemoči, krivde in vprašanjem: Kaj delam narobe?

Kakšna je povezava med telesom, strahom in vedenjem otroka?

Ta povezava je izjemno močna in premalo se je zavedamo. Otroci še nimajo razvitih vseh notranjih filtrov, ki jih imamo odrasli. Mi lahko nekaj čutimo, pa to skrijemo, preoblikujemo, potisnemo ali izrazimo družbeno sprejemljivo. Otrok pa tega še ne zmore. Kar se dogaja v njegovem telesu, se zelo hitro pokaže v njegovem vedenju.

Zato je pomembno, da se pri otroku ne ustavimo samo pri tem, kar vidimo navzven. Otrok kriči, se upira, smeji, pobegne, ne sodeluje, se vrže na tla ali postane čisto tih. A ključno vprašanje ni: Kako naj to vedenje ustavim? Veliko pomembnejše vprašanje je: Kaj otrok s tem sporoča? Kaj se v njem dogaja? Kaj njegovo telo zdaj doživlja?