Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Začnimo z anekdoto iz resničnega življenja, ki se je pripetila, ko sem zgoraj podpisani nekoč v družbi svojega tasta po televiziji spremljal tekmo slovenske košarkarske reprezentance. Srečanje je bilo pomembno, nasprotnik pa močan, a naša ekipa je z Luko Dončićem na čelu dokazala, da lahko premaga vsakogar; obetala se je torej dobra, napeta tekma, v kateri je Slovenija imela realne možnosti za zmago.

Ko sem temu dejstvu dodal še navijaško pristranskost ter ščepec stare dobre otroške vere v pravljice, sem bil pri sebi precej trdno prepričan o uspehu – medtem ko je bil moj tast bistveno bolj črnogled. Ko so prvi koš na tekmi dosegli nasprotniki, je začel viti roke in bentiti pred zaslonom: »To ni ničemur podobno in že vidim, da smo izgubili!« To je bilo po točno dvajsetih sekundah igre.  

Da se pod Alpami zadnja leta nadvse radi predajamo najbolj priljubljeni med vsemi razvadami Zahodnjakov – godrnjavemu pesimizmu, opažamo in priznavamo tudi sami. Na vsakem koraku srečujemo preroke in prerokinje apokalipse, ki vpijejo, da bo šlo vse v maloro – nemalokrat pa tovrstno vpitje prihaja kar iz naših lastnih grl.

V raziskavi Vox Populi, ki jo za Dnevnik izvaja agencija Mediana, je zgolj med začetkoma let 2024 in 2025 delež ljudi, ki so bili prepričani, da bodo v novem letu živeli slabše, z 29 odstotkov poskočil na 45. Leto pozneje je utrip naroda izmerila evropska raziskava Eurobarometer in takrat je kar 57 odstotkov anketirancev in anketirank iz Slovenije potožilo, da se po njihovem zadeve pri nas ne odvijajo v pravo smer.