Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Potem ko sem zadnja leta preživela z razmišljanjem o tem, zakaj mnogi ljudje – inteligentni, izobraženi in popolnoma funkcionalni odrasli – tako zlahka padejo v past najbolj bizarnih teorij zarote, ko je govor o raku, sem končno prišla do zaključka. Problem ni v njih. Težava je v tem, da jim nihče nikoli ni na preprost, človeški način razložil, kaj rak sploh je.                                                               

Ne v šoli. Ne zdravniki, ki imajo za vas natanko sedem minut časa. Zagotovo ne država s svojimi birokratskimi pamfleti. In še najmanj splet – tisti Divji zahod, kjer ljudje običajno izvedo vse, od receptov za golaž do usodnih diagnoz. Tisto, kar povprečen človek danes »ve« o raku, je približno naslednje: nevarno je, ubija, kemoterapija te ubija še bolj, Bill Gates pa je zdravilo zaklenil v sef nekje v Švici. To je to. To je celoten opus našega kolektivnega znanja o enem najkompleksnejših bioloških pojavov v zgodovini življenja na tem starem planetu. Zakaj kompleksnih?                                            

Vaše in moje telo je v vsakem trenutku zavezništvo približno 37 bilijonov celic. To je absolutna monarhija z izjemno dobrim sistemom nadzora kakovosti. Vsaka celica v tem sistemu natančno pozna svojo vlogo. Deli se, ko je treba, in kar je ključno – umre, ko pride njen čas. Ta proces programiranega celičnega samomora se strokovno imenuje apoptoza. Brez tega mehanizma bi bili le neformirana, plavajoča gmota tkiva. Kar, priznam, ne zveni dosti huje od nekaterih veganskih burgerjev, ki sem jih imela nesrečo poskusiti v svojem življenju.