revija Jana

Ti hodniki niso le arhitektura; so prehod med svetovoma, meja med tistimi, ki »živijo«, in tistimi, ki »preživljajo«. Bolnišnični hodniki so dolgi, težki in nemi. To so kraji, kjer zrak diši po strahu in neprespanih nočeh. Kjer vsak odsev na hladnih tleh spominja na solzo, ki sem jo morala skriti, da ne bi zlomila tistih, ki me gledajo. Tam so imena sindromov in diagnoz odjeknila glasneje od česarkoli, kar sem kdaj slišala v življenju.    

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Ko te prehitijo lastne vilice

Ko te doleti diagnoza rak, se svet ne ustavi – sesuje se vase. In ko tako sedim tukaj in čakam na nove izvide, bi najraje zakričala vsem tistim »zunaj«, ki pametujejo o tem, da je »vse v glavi«, in o tem, kako bi morali živeti: posodila ti bom svoje čevlje. Samo za en krog po teh hladnih hodnikih. Da začutiš, kako je, ko se ti svet zruši znotraj štirih sten ordinacije, ti pa moraš ostati pokončna.