Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Potem ko je harvardski profesor za versko simboliko Robert Langdon (Tom Hanks) v uspešnici Da Vincijeva šifra razkril ne le skrivnosti največjega renesančnega genija, temveč omajal tudi temelje katoliške vere, je naravnost osupljivo, da ga v Angelih in demonih zdaj ravno Vatikan prosi za pomoč. Kaj, za vraga, se dogaja?

 

Da najdeš nasprotnika, ki je prav tako strašen in grozljiv kot katoliška cerkev, je treba že dobro pobrskati po zgodovini. Satanisti bi bili preveč preprosti in preslabo organizirani, torej so Danu Brownu prišli na misel iluminati, ki morajo biti zmeraj za grešnega kozla, kadar se razpredajo teorije zarot.

 

Izjemno uspešen recept 44-letnega ameriškega avtorja so nazorne zgodbe, sestavljene iz zgodovinskih dejstev, drznih teorij zarote in čiste domišljije – povedane kot napeta srhljivka brez obzira na logiko. Ta mešanica je pri ljubiteljih napetega branja zelo uspešna. Tako je Da Vincijeva šifra ena najbolj branih knjig zadnjih let, filmska upodobitev pa je leta 2006 zaslužila več kot 760 milijonov dolarjev – na veliko jezo Vatikana, ki je glasno grmel proti Brownovi drzni interpretaciji Biblije: spremenil je legendo o svetem gralu, Jezusu pripesnil poroko z Marijo Magdaleno in celo potomce. V Angelih in demonih gre Brown še dlje: iluminati ukradejo iz švicarskega podjetja za jedrske raziskave CERN (kratica za Conseil Européen pour la Recherche Nucléaire) posodo s smrtonosno antimaterijo.

 

Langdon (zopet ga igra Tom Hanks) mora tako rešiti Vatikan, ki ga je v Da Vincijevi šifri frontalno napadel. V cerkveni državi tiktaka bomba iz antimaterije in ponovno vstali iluminati hočejo Vatikan uničiti ravno na večer, ko se za zaprtimi vrati Sikstinske kapele začne konklave, na katerem kardinali volijo novega papeža. Langdon skupaj s privlačno fizičarko Vittorio Vetra (Ayelet Zurer) drvi od cerkve do cerkve, od kipa do kipa, od groba do groba in vmes še v vatikansko knjižnico.

 

Režiserju Ronu Howardu in njegovi filmski ekipi Vatikan ni dal dovoljenja za snemanje v cerkveni državi in v cerkvah Santa Maria del Popolo in Santa Maria della Vittoria, ki imata v romanu pomembno vlogo. Za njih Brown ponareja katoliške nauke in zastruplja vero. Zato bi bilo nesprejemljivo, da cerkve spremenijo v filmska prizorišča, da te bogokletne romane filmsko upodobijo in z njimi veliko zaslužijo.

 

Vendar Vatikan ni mogel preprečiti snemanja na ulicah v njegovi okolici, tudi Petrovo cerkev so posneli od zunaj. Marmorne veže in stopnice za prizore, ki se v Angelih in demonih dogajajo v notranjosti Vatikana, so posneli v nekdanji burbonski palači v Caserti, 40 kilometrov severno od Neaplja. V Sonyjevih studiih v Kaliforniji pa so zgradili kulise Petrovega trga in Sikstinske kapele.

 

Več preberite v aktualni številki revije Stop (št.19, izid 13. maja 2009). 

 

O Da Vincijevi šifri preberite tukaj! 

O Danu Brownu preberite tukaj! 

 

Intervju s Tomom Hanksom:

 

Trailer za Angele in demone: