Slovenski ustvarjalci na Sarajevskem festivalu
Devet filmov, devet različnih zgodb in ena skupna točka – slovenski ustvarjalci bodo letos na 32. Sarajevskem filmskem festivalu (14.–21. avgust) pustili enega najmočnejših pečatov do zdaj.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Od svetovne premiere novega filma Urše Menart do mednarodno nagrajenih koprodukcij bo Slovenija zastopana v skoraj vseh tekmovalnih programih festivala. Sarajevski filmski festival že več kot tri desetletja velja za najpomembnejšo filmsko prireditev v naši regiji in eno ključnih srečevališč evropskih avtorjev. Letos bo slovenski film na njem izjemno močno zastopan – za nagrade srce Sarajeva se bo potegovalo kar devet filmov s slovensko produkcijsko ali koprodukcijsko udeležbo. Čeprav prihajajo iz različnih držav, kultur in filmskih poetik, jih povezujejo intimne zgodbe ljudi, ki iščejo pripadnost, dostojanstvo in svobodo. Nekateri se upirajo tradiciji, drugi se soočajo s preteklostjo ali družinskimi bremeni, vsi pa iščejo prostor, kjer bi lahko živeli po svoje.
Svetovna premiera Urše Menart
Eden najbolj pričakovanih naslovov letošnjega festivala je novi celovečerni film Urše Menart Vse, kar je narobe s tabo, ki bo v Sarajevu doživel svetovno premiero. Po uspešnem prvencu Ne bom več luzerka se režiserka vrača z intimno dramo o prijateljstvu, osamljenosti in iskanju bližine v digitalni dobi. Glavna junakinja Maruša se po smrti matere prek spleta spoprijatelji z Aljo, medicinsko sestro iz Nemčije, njuno prvo srečanje v živo pa razkrije, kako krhki so lahko odnosi, ki nastanejo na daljavo. »Vesela sem, da lahko Vse, kar je narobe s tabo končno pokažemo občinstvu in da se bo to zgodilo prav na sarajevskem festivalu, ki je film podprl že med njegovim nastajanjem,« pravi Urša Menart. »Film je drama o prijateljstvu, čustveni odtujenosti in iskanju pripadnosti. Prepleta intimnost, humor in ranljivost človeških odnosov v sodobnem svetu, kjer smo ljudje vse bolj osamljeni.« V glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Klara Kuk, ob njiju pa še Matija Vastl, Kaja Ocvirk, Mojca Fatur, Ivana Percan Kodarin in Marjuta Slamič.
Pogled za zidove Doba
Mednarodno premiero bo doživel dokumentarni film Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, ki je leto in pol nastajal v največjem slovenskem zaporu na Dobu. S pomočjo psihodramskih delavnic spremlja skupino obsojencev, ki razmišljajo o otroštvu, nasilju, odgovornosti in življenju po prestani kazni. Film ne išče preprostih odgovorov, temveč odpira vprašanje, ali je nov začetek sploh mogoč. »Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači,« pravi Metod Pevec.
Dekle na rolki proti tradiciji
Evropsko premiero bo doživel film Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume, severnomakedonsko-belgijsko-slovensko-hrvaška koprodukcija, ki je po svetovni premieri na festivalu Tribeca prejela nagrado Nora Ephron. Glavna junakinja je enajstletna Adela iz romskega naselja pri Skopju, ki želi s svojo strastjo do skejtanja preprečiti dogovorjeno poroko starejše sestre. Film občutljivo govori o odraščanju, svobodi in položaju deklet v tradicionalnem okolju.
Ko denar postane merilo vrednosti
Regionalno premiero bo imel tudi Sramota in denar režiserja Visarja Morine, mednarodna koprodukcija, ki je letos na festivalu Sundance prejela veliko nagrado žirije. Po izgubi vira preživetja se kosovska družina preseli v Prištino, kjer se iskanje dela in strehe nad glavo spremeni v boj za dostojanstvo v družbi, kjer se zdi denar edino pravo merilo človekove vrednosti.
Molk, ki ga je treba prekiniti
Regionalno premiero bo doživel tudi film 17 režiserke Kosare Mitić, severnomakedonsko-srbsko-slovenska koprodukcija, ki je svetovno premiero doživela letos na Berlinalu. Zgodba spremlja sedemnajstletno Saro, ki med šolskim izletom postane priča spolnemu nasilju nad prijateljico. Dekleti se odločita prekiniti molk, njuna odločitev pa za vedno spremeni njuni življenji. V glavnih vlogah nastopajo Eva Kostić, Martina Danilovska, Dame Joveski, Eva Stojčevska in Petar Manić.
Družinske skrivnosti na otoku
Mednarodno premiero bo doživela tudi hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija Male stvari režiserja Zvonimirja Jurića. Film spremlja sestri, ki se z otrokoma vrneta na družinski otok, kjer želi oče prodati družinsko zemljo. Med starimi zidovi na površje privrejo zamolčane zamere, boleče skrivnosti in vprašanja, kaj pravzaprav pomeni dom. V glavnih vlogah igrajo Marija Škaričić, Izudin Bajrović, Ivana Roščić in Juraj Lerotić.
Boj za goro
V dokumentarni konkurenci bo prikazan tudi film Planina (To Hold a Mountain) režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića, srbsko-francosko-črnogorsko-slovensko-hrvaška koprodukcija. Film spremlja pastirico Garo in njeno trinajstletno hčer Nado, ki poletja preživljata na planoti Sinjajevina v Črni gori. Ko območju začne groziti gradnja vojaškega poligona, se skupaj z domačini podata v boj za ohranitev pokrajine, ki zanju pomeni dom. V filmu nastopajo resnični prebivalci planote.
Ljubezen med zvezdami
Slovensko-italijanska koprodukcija Komonavti režiserja Lea Černica je animirani kratki film, postavljen na medzvezdno križarjenje za samske. Trije osamljeni liki – Delfino, Zenf in Rita – med zvezdami iščejo ljubezen, bližino in občutek pripadnosti. Černic je poleg režije podpisal tudi scenarij, animacijo in glasove vseh likov.
Nova generacija slovenskega filma
Slovensko udeležbo dopolnjuje še študentski kratki film Sosedje režiserja Dana Grabnarja, ki se bo potegoval za nagrado srce Sarajeva v programu študentskih filmov. Uvrstitev med festivalsko konkurenco potrjuje tudi prodornost mlade generacije slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Letošnji Sarajevski filmski festival bo tako ponudil izjemen pregled slovenske ustvarjalnosti – od uveljavljenih avtorjev do mladih režiserjev, od intimnih dram in dokumentarcev do animiranih filmov. Devet naslovov v tekmovalnih programih je hkrati dokaz, da slovenski film ostaja pomemben in prepoznaven del regionalnega in evropskega filmskega prostora.