Odiseja: »Sram bi me bilo, če bi napisala ta scenarij«
Christopher Nolan je prevod Emily Wilson izpostavil kot enega ključev do svojega razumevanja Odiseja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko si je priznana poznavalka Homerja ogledala njegovo spektakularno priredbo, je bila njena sodba nepričakovano ostra: igralce je pohvalila, scenarij pa označila za poraznega.
Christopher Nolan je v prevodu Emily Wilson našel stavek, ki je povzel njegov pogled na Odiseja: »Pripoveduj mi o zapletenem možu« (Tell me about a complicated man). Ko je ena vodilnih poznavalk Homerja videla njegovo razkošno Odisejo, pa je zapisala, da bi jo bilo sram, če bi napisala katerikoli del scenarija. Ne gre za jezo naključne gledalke, temveč za ostro presojo avtorice, ki jo je režiser sam navajal kot navdih.
Britansko-ameriška klasična filologinja Emily Wilson je profesorica in predstojnica klasičnih študij na Univerzi v Pensilvaniji. Leta 2017 je postala prva ženska, ki je objavila celoten angleški prevod Homerjeve Odiseje. Njena različica je pritegnila pozornost z jasnim, sodobnim jezikom, uvodni »zapleteni mož« pa poudari protislovja, zaradi katerih je Odisej že skoraj tri tisočletja tako privlačen junak.
Wilsonova priredbi ne očita, da ni dobesedno zvesta izvirniku. Nasprotno, dobre adaptacije lahko po njenem staro zgodbo radikalno spremenijo. Toda spremembe bi morale prinesti novo psihološko, čustveno, politično ali etično globino. Nolan naj bi Homerjevo večplastnost zamenjal z velikimi prizori, hrupom in nenehnim dogajanjem, človeški bližini pa pustil premalo prostora.
Najbolj jo je razočaral Matt Damon kot Odisej. Homerjev junak je bister, duhovit, zvit, očarljiv in moralno dvoumen; na platnu je predvsem tesnoben vojskovodja, obremenjen s krivdo zaradi trojanske vojne. Njegove želje in odločitve naj ne bi bile dovolj razvite. Wilsonova je pripovedno zgradbo označila za izumetničeno, pisanje pa za »porazno«. Njena najostrejša sodba je bila nedvoumna: »Sram bi me bilo, če bi napisala katerikoli del tega scenarija.«
Tudi Penelopa, ki jo igra Anne Hathaway, naj bi izgubila toliko teže, da je težje verjeti v zakon in vrnitev domov, ki sta srce zgodbe. Tom Holland igra Telemaha, Zendaya Ateno. Wilsonovo so zmotili še odrinjeni bogovi ter nejasna sporočila o vojni, junaštvu in strahopetnosti. Šele na koncu dolge kritike si je privoščila še nekaj pikrih in realitvno zabavnih komentarjev, kot na primer: v filmu ni spolnih prizorov, vsa hrana pa je videti grozljivo.
Homerjeva Odiseja ni le niz pošasti, brodolomov in nevarnosti na poti iz Troje na Itako. Govori tudi o identiteti, laži, spominu, oblasti, zakonu, pripovedovanju in posledicah vrnitve vojaka. Podobno sta pomisleke izrazila prevajalec Daniel Mendelsohn in risar Gareth Hinds, vendar odzivi med strokovnjaki niso enotni, številni kritiki in gledalci pa so film sprejeli z navdušenjem.
Wilsonova mu zato ni odrekla vseh zaslug. Pohvalila je igralce, ogled priporočila na velikem platnu ter pozdravila dejstvo, da je spektakel občinstvo vrnil v kinodvorane in povečal zanimanje za Homerja ter prodajo prevodov. Morda bo kdo zaradi Toma Hollanda prvič odprl antični ep, se začel učiti stare grščine ali resneje pogledal proti humanistiki.
Prav zato je spor dragocen. Zgodba, stara skoraj tri tisoč let, je znova predmet živahnega pogovora. Gledalci pa se morajo odločiti sami: je Nolan ustvaril drzno sodobno Odisejo ali veličasten spektakel, ki je na poti izgubil Homerjevega zapletenega junaka?
Nolan je v njenem prevodu našel zapletenega moža, Wilsonova pa ga na velikem platnu ni prepoznala.