osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsekakor pa je lahko izredno poučen – predvsem o tem, kaj pomenijo odnosi med ljudmi, kako različni so lahko in kako kompleksni se lahko razvijejo. Olivia Wilde kot Erika in Cooper Hoffman kot Elliot nastopata v provokativnem psihološkem trilerju o poželenju, moči in obsedenosti, ki uidejo nadzoru.

Ko mladi in ambiciozni Elliot dobi priložnost delati za Eriko Tracy, slavno umetnico, kulturno ikono in nepopustljivo provokatorko, se zdi, da so se mu uresničile vse sanje. A njegovo življenje se spremeni, ko ga Erika izbere za svoj novi umetniški navdih in osebno muzo. Kar se začne kot vznemirljiv vstop v svet umetnosti, strasti in ustvarjalne svobode, se kmalu spremeni v nevarno potovanje, prežeto s poželenjem, obsedenostjo in manipulacijo. Ko se Elliot vse globlje zapleta v Erikin kompleksni svet, se sooča z razmerji moči, izdajo in mračnimi skrivnostmi, ki grozijo, da bodo uničile vse, kar pozna. V napeti igri privlačnosti in nadzora postaja meja med žrtvijo in manipulatorjem vse bolj zabrisana, posledice pa vse bolj smrtonosne.

Filmsko glasbo podpisuje James Clemens, znan tudi kot ASC, britanski skladatelj in producent, ki ustvarja predvsem elektronsko glasbo. Težko bi zatrjevali, da njegovo delo bistveno zaznamuje sam film, zagotovo pa mu dodaja nekaj avanturistične in tudi humorne note. In prav to je v takšnem žanru vsekakor dobrodošlo.

Film tako ni zgolj zgodba o poželenju in spolnosti, temveč predvsem o privlačnosti moči, o potrebi po potrditvi in o tem, kako hitro se lahko občudovanje spremeni v odvisnost. Poigrava se z vprašanjem, kdo v odnosu zares vodi igro in kdo jo v resnici nadzoruje – oziroma ali je mogoče to mejo sploh še jasno določiti. Prav v tem je njegova največja zanimivost: pod plastjo provokacije in črnega humorja odpira precej resna vprašanja o umetnosti, svobodi, manipulaciji in človeški potrebi po tem, da bi bili opaženi, zaželeni in pomembni.