Predstava Drones na 360-stopinjskem odru občinstvo pušča odprtih ust. Seveda stvar ne deluje, če pod tehnično dovršeno scenografijo bend ni v formi. In Muse so letos totalen šus.

Futuristični ZF-prog rock Muse oz. robotski rock, kot ga radi označujejo mediji, je vedno delil poslušalstvo. Ali vam je drveča kompleksna godba všeč ali se vam po nekaj taktih lasje postavljajo pokonci. Matt Bellamy in druščina so pač izrazito specifični, kot hibrid zgodnjih Queen, Led Zeppelin, Pink Floyd in Radiohead, z obveznim ščepcem klasikov, kot sta Musorgski in Morricone, lirično pa so še občasno ljubezensko besedilo zavili v medzvedno ikonografijo. Črne luknje, medplanetarna potovanja, eksoplaneti, vitezi z Marsa, Muse so kot vesoljski trip na amfetaminu, ko za izkušnjo ne rabite prepovedanih substanc. Njihov koncert vam bo zavrtel še tako trezno glavo. Po blodnjah vesolja so se z lanskoletnim albumom Drones vrnili nazaj na Zemljo. Konceptualna plošča o vojaku, ujetem v vihre modernega vojskovanja z droni in s posttravmatskim sindromom, je najbolj »zemeljska« plošča celotne diskografije, a zahvaljujoč bolj rockerski godbi manj turobna, kot se zdi v pisani besedi. Koncertna promocija se je po lanskoletnih festivalskih nastopih podala v največje svetovne dvorane. Oder sredi občinstva je očitno navdihnjen s turnejo U2 360°, na kateri so nekaj časa leta 2010 ravno Muse odpirali koncerte, le da so dodali še nekaj tehničnih novotarij, ki pred petimi leti niso bile izvedljive. Turneja se od jeseni vali skozi velike dvorane, v državah, kjer je bend megapopularen, z več zaporednimi nastopi, štirimi (Bruselj), celo šestimi (London, Pariz, Milano), na Dunaju pa so odigrali »le« en nastop in Stadthalle s kapaciteto 15.000 obiskovalcev se je praktično razprodal šele na dan koncerta.

Več v novi številki revije Vklop