Nekoč so v policijskih serijah prevladovale zgodbe z detektivi ali možmi v modrem, danes pa so bolj zanimivi forenziki. Evforijo je pred skoraj desetimi leti sprožila serija Na kraju zločina, ki je med gledalci še danes strašansko priljubljena. Zanimanje za ta poklic se je povečalo, veliko mladih si želi postati forenzik, saj je to očitno zelo razburljiv in dinamičen poklic. Pa je res? Pojasnila o delu resničnih forenzikov smo poiskali v Centru za forenzične preiskave v Ljubljani.

 

Iskanje sledi, preučevanje v laboratorijih, iskanje osumljencev, zasliševanje, policijske akcije, aretacije, pričevanja na sodišču … Vse to in še več je v obsegu dela televizijskih forenzikov, ki so pravzaprav nekakšni policisti v civilu, oboroženi s pištolami in tudi s posebnimi bolj ali manj znanimi pripravami za odkrivanje sledi, poleg policijskega znanja pa so podkovani laboratorijski znanstveniki. Veliko sposobnosti za enega človeka. "V resnici ena in ista oseba ne opravlja vseh teh reči," nam takoj pojasni Franc Sablič, vodja Centra za forenzične preiskave. To je prva in največja zmota, ki jo ustvarjajo forenzične serije.

V resničnem svetu na kraj zločina ponavadi najprej pridejo uniformirani policisti, ki kraj dejanja zavarujejo in skušajo zbrati osnovne informacije. Nato nastopijo kriminalistični tehniki, to so strokovnjaki, specializirani za iskanje vseh možnih sledov, ki lahko ostanejo na kraju dejanja (lasje, sledi obuval, prstov, barve, laki, izstrelki …): poiščejo čim več sledov, ki bi lahko nakazali storilca, vse poslikajo, sledi zavarujejo in zapečatijo ter naredijo zapisnik. In šele tu pravzaprav nastopijo forenziki, ki v laboratorijih analizirajo sledi in skušajo ugotoviti, komu pripadajo. Dobljene rezultate forenziki posredujejo policistom in kriminalistom, ki skušajo najti storilca, oni so torej zadolženi za "akcije", aretacije, zasliševanja.

Pravi forenziki so znanstveniki, strokovnjaki na svojem področju (kemiki, biologi, fiziki …), ki večinoma ostajajo v laboratoriju za dragimi aparaturami. "No, včasih, če gre za večja in hujša kazniva dejanja, gremo tudi mi na kraj zločina pomagat kriminalističnim tehnikom," pravi Sablič. V Centru za forenzične preiskave dela 68 ljudi, ki so razdeljeni v pet oddelkov: oddelek za daktiloskopijo (identifikacija raznih sledov: prstni odtisi, obuvala itd.), oddelek za preiskavo ponarejenih dokumentov in denarja, biološki oddelek (preiskave DNK, vlakna itd.), fizikalni oddelek (balistika, preiskave stekla, zemlje, požarov, eksplozij, mehanske sledi itd.) in kemijski oddelek (analiza in identifikacija drog, barv, lakov, eksplozije, požari itd.). Pod okrilje Centra spadata tudi baza daktiloskopiranih oseb (zbirka prstnih odtisov) in baza DNK.

 

Več o forenzikih in forenzičnih serijah preberite v aktualni številki revije Stop (št. 47, izid 25. november 2009)!