Zakonca sta odlična gosta za revijo, kot je naša, saj z njima v enem zamahu pokriješ olimpijado, družbena omrežja in oglaševalsko industrijo, ob televizijskih in filmskih projektih pa mlada starša tudi rada plešeta in se potepata po svetu. Tjašo smo ujeli malce pred poletom v Los Angeles, kjer bo obiskala brata Aleksa Cvetkova, Rok pa razmišlja, kako bi se najbolje lotil heliskiinga oz. ekstremnega smučanja na Aljaski.

Ravno sta se vrnila iz Kitzbühela. Kaj čutite, ko se Rok spusti kot »sneta sekira« po tistem hribu? Strah? Zavist?
Tjaša: Sneta sekira! (smeh) Ne, zavist ni, ker sneg ni moj priljubljen medij. Strah pa tudi ni. Seveda mi začne srce hitreje biti, nisem pa panična. Kvečjemu ponosna nanj. Sinova navijata, se dereta, a onadva še tako ali tako ne vesta, kaj je strah.
Rok: Izak Svarun še ne ve, kaj se dogaja, Oskar pa je začel dojemati, kaj počnem, in ravno letos sva ju prvič peljala na prizorišče velike tekme. Zelo pomembno mi je, da sta videla, kaj počnem. Peljala sva ju v Kitzbühel. Šli smo tudi na start, kjer sta stala za startno paličico pred prepadom. A se mi zdi, da sem bil jaz bolj navdušen nad tem kot onadva. Jaz jima navdušeno pojasnjujem, kje smučam, kakšna je hitrost, tam je skok ... Oskarja pa zanima, kdaj se bomo šli dričat po snegu.

Se po tistem hribu zapodite kaj drugače, odkar ste oče?
Rok: Ne. To me ne upočasnjuje. Prej spodbuja, da se še bolj izkažem, saj sem otrokoma vedno želel biti superjunak. Za zdaj mi kar uspeva. Želim, da bi bila moja kariera tako dolga in uspešna, da bi si me otroka zapomnila po tem, da sem bil profesionalni športnik. Da sem ne le oče, ki ju vzgaja, ampak tudi »kul foter«. Rad bi vzgojil prijazna in »kul« človeka.

Celoten članek najdete v novi številki revije Vklop!