Pozabljivost ali začetek demence? Teh znakov ne prezrite
Občasna pozabljivost je običajen del staranja, vendar lahko nekatere spremembe spomina in razmišljanja opozarjajo na blago kognitivno motnjo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Se vam je že zgodilo, da ste pozabili, zakaj ste vstopili v sobo, ali se nikakor niste mogli spomniti imena znanca? Takšni trenutki so pogosti in največkrat povsem nenevarni. S staranjem namreč možgani doživljajo spremembe, zaradi katerih lahko nekoliko počasneje prikličemo določene informacije. Toda kdaj pozabljivost preseže meje običajnega staranja in postane razlog za skrb?
Eden od možnih vzrokov je blaga kognitivna motnja (MCI), stanje, pri katerem so težave s spominom in drugimi miselnimi sposobnostmi izrazitejše od pričakovanih za posameznikovo starost, vendar še ne posegajo bistveno v njegovo samostojnost.
Ko pozabljivost ni več le posledica staranja
Blaga kognitivna motnja predstavlja vmesno stopnjo med običajnimi starostnimi spremembami miselnih sposobnosti in demenco. Ljudje z MCI pogosto sami opazijo, da njihov spomin ni več tako zanesljiv kot nekoč. Spremembe lahko zaznajo tudi njihovi bližnji.
Za razliko od demence pa posameznik kljub težavam praviloma še vedno samostojno opravlja vsakodnevne dejavnosti, skrbi zase in ohranja običajen način življenja. Morda za določena opravila potrebuje več časa, si pogosteje zapisuje obveznosti ali se težje zbere, vendar ga težave še ne ovirajo v tolikšni meri, da bi izgubil samostojnost.
Znaki, na katere velja biti pozoren
Blaga kognitivna motnja se ne kaže zgolj kot pozabljivost. Prizadene lahko tudi sposobnost razmišljanja, odločanja, govornega izražanja in orientacije.
Med značilnimi opozorilnimi znaki so:
- Pogostejše pozabljanje nedavnih dogodkov, dogovorov ali pomembnih informacij.
- Težave pri iskanju ustreznih besed med pogovorom.
- Izgubljanje miselne niti ali težave pri sledenju vsebini knjige oziroma filma.
- Težje sprejemanje odločitev in slabša presoja.
- Težave pri načrtovanju in dokončevanju običajnih opravil.
- Slabša orientacija tudi v poznanem okolju.
- Spremembe spomina in vedenja, ki jih opazijo družinski člani.
Poleg težav z miselnimi sposobnostmi se lahko pojavijo tudi tesnoba, depresivno razpoloženje, razdražljivost in izguba zanimanja za dejavnosti, ki so posameznika nekoč veselile.
Pomembno je poudariti, da posamezen simptom še ne pomeni blage kognitivne motnje. Pozabljivost lahko povzročajo tudi stres, pomanjkanje spanja, depresija, nekatera zdravila ali druge zdravstvene težave.
Ali blaga kognitivna motnja vedno vodi v demenco?
Prav to vprašanje je za številne ljudi največji vir skrbi. Čeprav blaga kognitivna motnja povečuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel za demenco.
Raziskave kažejo, da se pri približno 10 do 15 odstotkih ljudi z MCI vsako leto razvije demenca, čeprav se ocene med raziskavami razlikujejo.
Pri nekaterih ljudeh ostanejo težave več let nespremenjene, pri drugih pa se lahko celo izboljšajo, zlasti kadar so povezane z vzroki, ki jih je mogoče zdraviti.
V ozadju blage kognitivne motnje so lahko različne spremembe v možganih. Med njimi so kopičenje beljakovin, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, zmanjševanje hipokampusa, ki ima pomembno vlogo pri spominu, ter motnje možganske prekrvavitve.
Kdo je najbolj ogrožen?
Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost, vendar na zdravje možganov vplivajo tudi številne druge okoliščine.
Večje tveganje za kognitivni upad je povezano s sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom, povišanim holesterolom, debelostjo in kajenjem. Pomembno vlogo imajo tudi depresija, nezdravljene motnje spanja, težave s sluhom in vidom ter pomanjkanje telesne dejavnosti.
Določeno vlogo ima genetika. Različica gena APOE ε4 je povezana z večjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen, vendar njena prisotnost še zdaleč ne pomeni, da se bo bolezen zagotovo razvila.
Kaj lahko storimo za ohranjanje zdravega spomina?
Čeprav blage kognitivne motnje ni mogoče zanesljivo preprečiti, lahko z zdravimi življenjskimi navadami zmanjšamo tveganje za kognitivni upad.
Posebej pomembna je redna telesna dejavnost, saj ugodno vpliva na srčno-žilno zdravje in prekrvavitev možganov. Koristijo tudi uravnotežena prehrana, kakovosten spanec in opustitev kajenja.
Prav tako ne gre podcenjevati družabnih stikov in miselne aktivnosti. Branje, učenje novih spretnosti, reševanje ugank in druženje pomagajo ohranjati možgane dejavne.
Pomembno je tudi pravočasno zdravljenje visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, depresije ter motenj sluha in vida.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Če opažate, da postajate vse bolj pozabljivi, težje sledite pogovorom ali se vam miselne sposobnosti postopoma slabšajo, se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom. Enako velja, če spremembe pri vas opažajo družinski člani.
Zdravnik lahko z ustreznimi pregledi in preiskavami preveri, ali gre za običajne starostne spremembe, blago kognitivno motnjo ali drugo zdravstveno težavo.
Zgodnje prepoznavanje težav je pomembno, saj omogoča pravočasno obravnavo morebitnih ozdravljivih vzrokov, spremljanje stanja in ukrepanje za ohranjanje miselnih sposobnosti.
