Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Se vam vrti, ko vstanete? Morda sploh ni kriv nizek tlak


Petra Znoj
16. 11. 2026, 05.15
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Omotica ob vstajanju ni vedno nedolžna. Lahko gre za ortostatsko hipotenzijo ali POTS. Kako ju prepoznati in kakšna je razlika?

Vrtoglavica v vročini.jpg
Shutterstock
Omotica ob vstajanju je lahko posledica padca krvnega tlaka ali motnje uravnavanja srčnega utripa.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Vstanete s kavča, naredite nekaj korakov in nenadoma se vam zvrti. Pred očmi se vam stemni, noge postanejo mehke, za trenutek imate občutek, da boste omedleli. Morda se morate celo prijeti za steno, da ne izgubite ravnotežja. Prva misel? Verjetno imate prenizek krvni tlak.

Toda omotica ob vstajanju ni vedno posledica običajno nizkega krvnega tlaka. Za podobnimi težavami se lahko skrivata dve različni motnji: ortostatska hipotenzija in sindrom posturalne ortostatske tahikardije, bolj znan kot POTS.

Čeprav se lahko kažeta s skoraj enakimi simptomi, je med njima pomembna razlika. Pri eni ob vstajanju predvsem pade krvni tlak, pri drugi pa se izrazito pospeši srčni utrip. Prav ta razlika je ključna za pravilno prepoznavanje težav.

Ortostatska hipotenzija: ko ob vstajanju pade krvni tlak

Ko iz ležečega ali sedečega položaja vstanemo, se zaradi težnosti del krvi začasno zadrži v nogah in trebušnem predelu. Telo se na to običajno odzove tako, da nekoliko pospeši srčni utrip in zoži krvne žile, s čimer ohrani ustrezen pretok krvi v možgane. Pri ortostatski hipotenziji ta prilagoditev ni dovolj učinkovita. Krvni tlak po vstajanju pade, zaradi česar se lahko začasno zmanjša prekrvavitev možganov.

Značilni simptomi so omotica, temnenje pred očmi, občutek šibkosti, slabost in včasih tudi omedlevica. Težave se pogosto pojavijo kmalu po vstajanju in se izboljšajo, ko človek ponovno sede ali leže. Za klasično ortostatsko hipotenzijo je značilen padec sistoličnega tlaka za najmanj 20 mmHg ali diastoličnega za najmanj 10 mmHg v prvih treh minutah stoječega položaja. 

Pogostejša je pri starejših, vendar se lahko pojavi v katerikoli starosti. Povzročijo jo lahko dehidracija, določena zdravila, dolgotrajno ležanje, bolezni živčevja in nekatera druga zdravstvena stanja.

krvni tlak3.jpg
Shutterstock
Pri ortostatski hipotenziji krvni tlak ob vstajanju občutno pade, kar lahko povzroči omotico in slabost.

POTS: ko tlak ne pade, srce pa začne razbijati

Pri sindromu posturalne ortostatske tahikardije (POTS) je težava nekoliko drugačna. Ob prehodu v pokončni položaj se srčni utrip pretirano poveča, ne da bi pri tem prišlo do padca krvnega tlaka, značilnega za ortostatsko hipotenzijo. Oseba lahko občuti razbijanje srca, vrtoglavico, utrujenost, tresenje, slabost, težave s koncentracijo in občutek, da bo omedlela. Nekateri opisujejo tudi tako imenovano možgansko meglo, ko težko zberejo misli ali se osredotočijo na vsakodnevne naloge.

Preberite še

POTS se pogosteje pojavlja pri mladostnikih in mlajših odraslih, zlasti pri ženskah. Pri nekaterih se težave začnejo po virusni okužbi, operaciji ali daljšem obdobju zmanjšane telesne aktivnosti, vendar vzroka ni vedno mogoče ugotoviti.

Na POTS posumimo, kadar se srčni utrip pri odraslem v prvih desetih minutah stoječega položaja vztrajno poveča za najmanj 30 utripov na minuto, pri mladostnikih od 12. do 19. leta pa za najmanj 40 utripov. Ob tem ne sme biti prisotnega pomembnega ortostatskega padca krvnega tlaka, simptomi pa morajo trajati najmanj tri mesece. Izključiti je treba tudi druge vzroke pospešenega utripa, denimo dehidracijo ali slabokrvnost.

Pomembno je poudariti, da POTS ni zgolj občutek razbijanja srca. Gre za motnjo uravnavanja telesnih funkcij ob spremembi položaja, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja.

Kako torej veste, ali gre za POTS ali ortostatsko hipotenzijo?

Samo na podlagi občutkov je motnji težko razlikovati. Pri obeh se lahko pojavljajo vrtoglavica, slabost, šibkost in zamegljen vid. Vendar obstaja nekaj značilnosti, ki lahko pomagajo pri prepoznavanju.

Značilnost Ortostatska hipotenzija POTS
Kaj se zgodi ob vstajanju? Občutno pade krvni tlak Izrazito naraste srčni utrip
Kdaj se pojavijo spremembe? Običajno v prvih 3 minutah V prvih 10 minutah
Srčni utrip Lahko naraste, ostane podoben ali se odzove premalo Pri odraslih naraste za vsaj 30 utripov/min
Najznačilnejše težave  Omotica, temnenje pred očmi, omedlevica Razbijanje srca, omotica, utrujenost, možganska megla
Pri kom je pogostejša?  Predvsem pri starejših Predvsem pri mlajših, pogosteje pri ženskah


Razlike so opisane tudi v strokovnih diagnostičnih priporočilih.

Poglejmo dva primera.

Prvi primer: Ženska vstane iz postelje, po nekaj sekundah se ji stemni pred očmi. Krvni tlak ji s 120/80 mmHg pade na 95/65 mmHg, ob tem pa občuti slabost. Takšen padec, če je izmerjen v ustreznem časovnem okviru, ustreza merilom za ortostatsko hipotenzijo.

Drugi primer: Ženska ima v ležečem položaju srčni utrip 75 utripov na minuto. Ko vstane, se ji utrip poveča na 115 in ostane povišan, krvni tlak pa se bistveno ne spremeni. Ob tem ji razbija srce, počuti se omotično in izčrpano. Če se takšne težave ponavljajo najmanj tri mesece in so izključeni drugi vzroki, bi lahko šlo za POTS.

Gre za ponazoritvena primera, ne za postavljanje diagnoze. Pomembno je tudi, da se lahko pri ortostatski hipotenziji srčni utrip precej pospeši, zato zgolj razbijanje srca še ne pomeni POTS.

Ali lahko razliko preverite doma?

Če se vam ob vstajanju pogosto vrti, lahko zdravniku pri ugotavljanju vzroka pomagajo meritve krvnega tlaka in srčnega utripa v različnih položajih. Najprej pet do deset minut mirno ležite, nato izmerite tlak in utrip. Ko vstanete, meritve ponovite po eni in treh minutah. Če zdravnik sumi na POTS, je pomembno spremljanje utripa tudi do deset minut stoječega položaja.

Meritve lahko pokažejo, ali ob vstajanju predvsem pada tlak ali se izrazito povečuje srčni utrip. Vendar domače merjenje ni dovolj za zanesljivo diagnozo. Nekatere hitre spremembe tlaka običajni merilniki celo spregledajo. Če ste nagnjeni k omedlevici, testa ne izvajajte sami. Zdravnik lahko opravi tudi test aktivnega vstajanja oziroma nagibni test, pri katerem pod nadzorovanimi pogoji spremljajo odziv krvnega obtoka na spremembo položaja.

utrip srca.jpg
Shutterstock
Pri sindromu POTS se srčni utrip ob vstajanju izrazito poveča, medtem ko krvni tlak ne pade toliko kot pri ortostatski hipotenziji.

Kaj pa, če se vam zvrti samo za nekaj sekund?

Vsaka kratkotrajna omotica še ne pomeni, da imate eno od omenjenih motenj. Pri nekaterih ljudeh se ob hitrem vstajanju pojavi tako imenovana začetna ortostatska hipotenzija. Krvni tlak se v prvih sekundah za kratek čas močno zniža, nato pa se hitro normalizira. To se lahko zgodi tudi sicer zdravim ljudem, zlasti po daljšem ležanju, ob dehidraciji ali v vročini. Če se težave ponavljajo, stopnjujejo ali povzročajo padce, pa jih je treba raziskati.

Kaj pomaga pri eni in kaj pri drugi motnji?

Pri ortostatski hipotenziji je zdravljenje odvisno predvsem od vzroka. Če težave povzroča dehidracija, lahko pomaga ustrezen vnos tekočine. Če so povezane z zdravili, lahko zdravnik prilagodi zdravljenje. Pomagajo lahko tudi počasnejše vstajanje, izogibanje dolgotrajnemu stanju in po potrebi kompresijska oblačila.

Pri POTS je pristop nekoliko drugačen. Pomembni so ustrezna hidracija, prilagojena telesna vadba, ki se pogosto začne v sedečem ali ležečem položaju, ter izogibanje sprožilcem, kot sta vročina in dolgotrajno stanje. Nekateri potrebujejo tudi zdravila za uravnavanje srčnega utripa ali drugih težav.

Pri obeh motnjah lahko zdravnik v določenih primerih priporoči večji vnos soli, vendar to ni primerno za vsakogar, zlasti ne za ljudi z visokim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem ali ledvičnimi boleznimi.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Če se vam občasno zvrti, ko prehitro vstanete, in težava v nekaj sekundah mine, ni nujno razlog za preplah. Drugače pa je, če se omotica pojavlja skoraj vsak dan, če morate zaradi nje pogosto sesti, če vam ob vstajanju močno razbija srce ali če ste že izgubili zavest.

Takšne težave zahtevajo zdravniško obravnavo. Ob omedlevici z bolečino v prsih, težkim dihanjem ali nevrološkimi znaki, kot so motnje govora in ohromelost, pa je potrebna nujna pomoč.

Najpomembnejše je vedeti, da normalen krvni tlak še ne izključuje težav s prilagajanjem krvnega obtoka ob vstajanju. Če se vam pogosto vrti, zato ni dovolj preveriti samo, ali imate prenizek tlak. Včasih je odgovor skrit v tem, kako se ob spremembi položaja odziva vaše srce.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.