Generacija, ki trpi v tišini: Zakaj je mladim vse težje?
Vse več mladih se sooča s tesnobo, depresijo in osamljenostjo, pomoč pa poišče le peščica. Kaj kažejo najnovejši podatki, zakaj je čas za drugačen pristop k duševnemu zdravju mladih?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Novice o porastu tesnobe in depresije pri otrocih in mladostnikih so vse pogostejše. Tragični primeri, povezani z vrstniškim nasiljem ali pritiskom družbenih omrežij, kot tudi zgodbe o izgorelosti med dijaki in študenti kažejo, da se mnogi mladi borijo s težavami, ki jih ne delijo z drugimi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že leta opozarja, da duševne motnje postajajo eden vodilnih vzrokov bolezni med mladimi. Po podatkih WHO se kar polovica vseh duševnih motenj pojavi že pred 14. letom starosti, tri četrtine pa se jih razvije do 24. leta – kar kaže na kritično obdobje, v katerem je pravočasna podpora še posebej pomembna.
Slovenija ni izjema
Podobne trende opažajo tudi pri nas. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja vsake štiri leta v sodelovanju z WHO, kaže zaskrbljujoče poslabšanje.
Po zadnjih podatkih ima dobra petina mladostnikov povišano verjetnost depresije, delež pa je med letoma 2018 in 2022 narasel s 13 na kar 30 odstotkov. Skoraj 7 odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, več kot tretjina pa redno, tedensko doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, najpogosteje nervozo, nespečnost in razdražljivost. Vsak šesti mladostnik je v zadnjem letu izkusil občutke osamljenosti, ti občutki pa so pogostejši med dekleti in starejšimi mladostniki.
Narašča tudi število mladih, ki poiščejo strokovno pomoč. Lani je bilo v mreži centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov obravnavanih 27.339 otrok in mladostnikov, leta 2021 pa dobrih 10.000.
A povpraševanje raste hitreje kot zmogljivosti sistema: za polne time bi po ocenah NIJZ potrebovali še približno 88 specialistov klinične psihologije in 12 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije.
Zakaj se mladi izogibajo iskanju pomoči?
Eden ključnih problemov je, da velik delež mladih z duševnimi težavami ne dobi ustrezne pomoči. Razlogi so različni: stigma, pomanjkanje virov v okolju, v katerem odraščajo, in premalo znanja o tem, kje in kako poiskati pomoč. Programi, usmerjeni v izobraževanje in destigmatizacijo, so se izkazali za učinkovite pri povečevanju ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja.
Del porasta prijavljenih težav je sicer lahko tudi posledica tega, da mladi danes lažje prepoznajo in poimenujejo stiske, kar je samo po sebi pozitiven premik, a to ne zmanjša potrebe po dostopni in pravočasni pomoči.
Več preberite tukaj: Mladeniču v psihični stiski ponudili le termin za poporodno depresijo
Kaj lahko naredimo
Varovanje duševnega zdravja mladih zahteva skupna prizadevanja celotne družbe: staršev, šol, zdravstvenega sistema in nevladnih organizacij. Vlaganje v preventivo in zagotavljanje dostopa do strokovne pomoči sta ključna koraka do bolj zdrave prihodnosti.
Enako pomembno je, da se o duševnem zdravju doma in v šoli pogovarjamo odprto, brez tabujev. Pogovor je pogosto prvi in najpomembnejši korak, preden mladostnik sploh poišče strokovno pomoč.
