V slovenskih odpadnih vodah odkrili bakterije, odporne na antibiotike
Slovenska raziskava je v odpadnih vodah potrdila bakterije, odporne proti pomembnim antibiotikom. Strokovnjaki opozarjajo na tveganje njihovega širjenja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Antibiotiki rešujejo življenja, vendar se njihova pot ne konča, ko bolnik zaužije zadnjo tableto ali prejme zadnji odmerek zdravila. Del učinkovin se iz telesa izloči in skupaj z odpadnimi vodami konča v kanalizaciji. Tam lahko ostanki antibiotikov ustvarjajo razmere, v katerih imajo odporne bakterije prednost pred tistimi, ki so na zdravila še občutljive.
Na to opozarja nova švedska raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications. Da problematika ni omejena na tujino, kažejo tudi rezultati slovenskega pilotnega spremljanja. V odpadni vodi, ki priteka na Centralno čistilno napravo Ljubljana, so raziskovalci potrdili bakterije, odporne proti karbapenemom – antibiotikom, ki imajo pomembno vlogo pri zdravljenju hudih okužb.
Švedska raziskava: bolnišnična kanalizacija lahko spodbuja širjenje odpornosti
Raziskovalci z Univerze v Göteborgu so preučevali odpadne vode desetih švedskih bolnišnic. Zanimalo jih je, ali so koncentracije antibiotikov, ki jih bolniki izločajo iz telesa, dovolj visoke, da vplivajo na razvoj in širjenje bakterijske odpornosti. Ugotovili so, da so odpadne vode vseh desetih bolnišnic ustvarjale selekcijski pritisk, ki daje prednost odpornim bakterijam.
Posebej pomembno je bilo odkritje, da se odporne bakterije Escherichia coli lahko kopičijo v biofilmih na notranjih površinah kanalizacijskih cevi. Biofilmi so skupnosti mikroorganizmov, ki se oprimejo površine in jih obdaja zaščitna plast. V takšnem okolju lahko bakterije preživijo dalj časa, se razmnožujejo in izmenjujejo genski material, tudi gene, povezane z odpornostjo proti antibiotikom.
»Naše ugotovitve kažejo, da odpadne vode vseh desetih bolnišnic omogočajo selekcijo odpornih bakterij, kar lahko prispeva k razvoju novih oblik odpornosti,« je za Rapporteur pojasnil profesor Joakim Larsson z Univerze v Göteborgu. Raziskovalci so med pomembnimi dejavniki izpostavili antibiotika ciprofloksacin in cefotaksim. Njuni ostanki lahko v kanalizaciji prispevajo k razmeram, ki spodbujajo obstoj in širjenje odpornih bakterij.
Kaj so odkrili v Sloveniji?
Podobno vprašanje so si zastavili tudi slovenski raziskovalci. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvedel enoletni pilotni projekt spremljanja bakterij, odpornih proti karbapenemom.
Od maja 2025 do aprila 2026 so enkrat mesečno analizirali neobdelano komunalno odpadno vodo na vtoku v Centralno čistilno napravo Ljubljana.
Rezultati so potrdili prisotnost bakterij, odpornih proti karbapenemom, med njimi:
- Escherichia coli,
- Klebsiella,
- Enterobacter,
- Citrobacter,
- Pseudomonas.
Raziskovalci so odkrili tudi gene za karbapenemaze, encime, ki lahko razgrajujejo karbapenemske antibiotike in tako zmanjšujejo njihovo učinkovitost. Karbapenemi sodijo med širokospektralne antibiotike, ki jih zdravniki uporabljajo tudi pri zdravljenju hudih okužb, povzročenih z večkratno odpornimi bakterijami. Odpornost proti tej skupini zdravil je zato posebej zaskrbljujoča, saj lahko močno omeji možnosti zdravljenja.
Ali odporne bakterije prihajajo iz slovenskih bolnišnic?
To je eno ključnih vprašanj, na katero slovenska raziskava še ne daje dokončnega odgovora. Iz NIJZ so pojasnili, da se v kanalizacijski sistem, ki vodi do ljubljanske čistilne naprave, stekajo tudi odpadne vode terciarne bolnišnice in drugih zdravstvenih ustanov.
Vendar raziskovalci bolnišničnih odpadnih vod niso vzorčili ločeno. »Bolnišničnih odpadnih voda nismo vzorčili ločeno, zato na podlagi rezultatov ne moremo oceniti prispevka zdravstvenih ustanov k prisotnosti odpornih bakterij v analizirani komunalni odpadni vodi,« so pojasnili na NIJZ.
Slovenske ugotovitve torej potrjujejo prisotnost odpornih bakterij v kanalizacijskem sistemu, ne dokazujejo pa, da so njihov glavni vir bolnišnice. Prav tako ne povedo, koliko teh bakterij preživi čiščenje odpadne vode oziroma doseže naravno okolje.
Zakaj je širjenje odpornih bakterij v okolje nevarno?
Odpadne vode lahko predstavljajo eno od poti, po katerih se odporne bakterije in geni za odpornost širijo zunaj zdravstvenih ustanov. Švedski raziskovalci posebej opozarjajo na možnost prehajanja bakterij v reke in potoke ob prelivanju kanalizacije, močnem deževju ali poplavah, ko lahko v okolje pride tudi neprečiščena odpadna voda.
Vendar sama prisotnost odpornih bakterij v kanalizaciji še ne pomeni, da so prebivalci neposredno ogroženi ali da bo prišlo do okužb. Na NIJZ poudarjajo, da na podlagi slovenskega pilotnega projekta ni mogoče neposredno oceniti zdravstvenega tveganja zaradi izpustov bolnišničnih odpadnih vod. Za to bi morali vzorčiti na različnih mestih kanalizacijskega sistema ter okoljske ugotovitve povezati s podatki o okužbah pri bolnikih.
Odpornost narašča, možnosti zdravljenja pa se ožijo
Pomen teh ugotovitev dodatno osvetljujejo podatki, ki sta jih 18. novembra objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
V 21 od 43 držav evropske regije WHO, ki so posredovale podatke za leto 2025, je bila najmanj polovica analiziranih izolatov bakterije Klebsiella pneumoniae odporna proti cefalosporinom tretje generacije. V desetih državah je najmanj polovica izolatov te bakterije izkazovala tudi odpornost proti karbapenemom.
Še posebej zaskrbljujoč je evropski trend. Ocenjena pojavnost okužb krvi z bakterijo Klebsiella pneumoniae, odporno proti karbapenemom, se je v EU med letoma 2019 in 2025 povečala za 72 odstotkov. Podatki se nanašajo na bakterije, izolirane iz krvi in likvorja bolnikov, ne na odpadne vode. Kažejo pa, zakaj je spremljanje odpornosti pomembno tako v zdravstvenih ustanovah kot v okolju.
Na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije je prof. dr. Bojana Beović opozorila, da lahko odporne bakterije otežijo celo zdravljenje okužb, ki bi jih sicer obvladovali doma. Pri najtežjih bolnikih pa lahko ogrozijo uspeh operacij, presaditev in zdravljenja raka. »Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen,« je poudarila.
Bomo v Sloveniji odpadne vode spremljali redno?
Slovenski raziskovalci so na podlagi pilotnega projekta že pripravili predlog rednega epidemiološkega spremljanja mikrobne odpornosti v odpadnih vodah.
Predvideno je mesečno vzorčenje na treh čistilnih napravah:
- Centralna čistilna naprava Ljubljana,
- Centralna čistilna naprava Maribor,
- Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik.
Odločitev o uvedbi rednega spremljanja še ni sprejeta.
Pomembno spremembo prinaša evropska direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, ki od leta 2030 predvideva obvezno spremljanje mikrobne odpornosti v odpadnih vodah večjih aglomeracij. Podrobnejša pravila izvajanja bodo določena z dodatnim evropskim aktom.
Medtem švedski raziskovalci iščejo načine, kako bi lahko iz bolnišničnih odpadnih vod odstranili antibiotike, ki najbolj spodbujajo selekcijo odpornih bakterij. Napredni sistemi čiščenja že obstajajo, vendar so dragi, zato bi lahko bilo ciljno odstranjevanje najpomembnejših učinkovin dostopnejša rešitev.
Sporočilo raziskav je jasno: odpornost proti antibiotikom ni več samo vprašanje njihove uporabe pri bolnikih, temveč tudi tega, kaj se z zdravili in odpornimi bakterijami dogaja po njihovem izločanju v okolje. Slovenski pilotni projekt je pokazal, da je takšno spremljanje smiselno. Naslednji izziv bo ugotoviti, kje nastajajo največja tveganja in kateri ukrepi jih lahko učinkovito zmanjšajo.