Genialna ideja Švedov: hiše ogrevajo brezplačno, takole
Na Švedskem toploto iz podatkovnih centrov uporabljajo za ogrevanje stanovanj. Kako sistem deluje, zakaj ni čisto brezplačen in kaj načrtujejo v Mariboru?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Računalniki med delovanjem oddajajo toploto, ki jo je treba iz podatkovnih centrov odvajati. V Stockholmu jo prestrežejo in uporabijo za ogrevanje stanovanj. Zamisel je zanimiva tudi za Slovenijo, vendar ne pomeni brezplačnega ogrevanja.
Ko se prenosnik med delom segreje, občutite majhen del procesa, ki v podatkovnih centrih poteka v precej večjem obsegu. Tam deluje veliko strežnikov, ki potrebujejo hlajenje. Toplota, ki nastaja pri njihovem delu, pa lahko postane uporaben vir za bližnje mesto.
V Stockholmu podjetjem omogočajo, da odvečno toploto oddajajo v sistem daljinskega ogrevanja. Tako energija, ki bi jo sicer odvedli v okolico, dobi še drugo nalogo: pomaga ogrevati stavbe.
Od strežnika do toplega stanovanja
Povezava med računalnikom in radiatorjem ni neposredna. Potrebni so zajem toplote, ustrezna oprema in priključitev na toplovodno omrežje. Pri enem od stockholmskih primerov toplotne črpalke temperaturo odvečne toplote iz podatkovnega centra dvignejo s približno 30 na 70 stopinj Celzija. Nato jo lahko oddajo v omrežje, po katerem toplota potuje do priključenih stavb.
Podatkovni center tako rešuje potrebo po hlajenju, ogrevalni sistem pa pridobi dodaten vir energije. Stanovalcem zaradi tega ni treba postavljati strežnikov v dnevno sobo. Toploto prejemajo prek daljinskega ogrevanja, podobno kot pri drugih virih, ki oskrbujejo takšno omrežje.
En center ima lahko velik ogrevalni potencial
Po podatkih stockholmskega dobavitelja toplote je bila prva v omrežje vključena naprava v sodelovanju s podjetjem Conapto dovolj velika za ogrevanje približno 2.500 stanovanj na leto. Za novejši podatkovni center v Sätri, odprt avgusta 2024, navajajo možnost zajema do 10 megavatov toplote, kar primerjajo s potrebami približno 10.000 stanovanj. To je ponazoritev zmogljivosti sistema, ne zagotovilo, da enako število domov v vsakem trenutku ogreva izključno ta vir.
Je takšno ogrevanje res brezplačno?
Odvečna toplota še ne pomeni brezplačne storitve. Stockholm Exergi podjetjem za prevzeto toploto plačuje, gospodinjstvom pa dobavo obračunava po ceniku. Za hiše in manjše stavbe cenik za leto 2026 vključuje fiksni del in plačilo dobavljene energije.
Prednost je torej v koristnejši uporabi energije, ne v odpravi vseh stroškov. Zajem toplote, toplotne črpalke, cevi in delovanje sistema zahtevajo opremo, elektriko ter vzdrževanje. Iz samega podatka, da mesto uporablja toploto strežnikov, zato tudi ni mogoče izračunati prihranka posameznega stanovanja.
Zamisel ni nastala šele letos
Ponovna uporaba toplote podatkovnih centrov v Stockholmu ni novost iz letošnje ogrevalne sezone. O načrtu v predelu Skarpnäck, povezanem s potencialom ogrevanja 30.000 gospodinjstev, je švedska javna televizija poročala že novembra 2016. Bistvo zgodbe pa ostaja uporabno: pri načrtovanju ogrevanja ni pomembno samo, kako proizvesti novo toploto, temveč tudi, kje ta že nastaja in jo lahko ponovno uporabimo.
Podobno možnost načrtujejo tudi v Mariboru
Takšen pristop ni zanimiv le za sever Evrope. Ob položitvi temeljnega kamna za podatkovni center Arnes v Mariboru maja 2025 je bilo podpisano pismo o nameri za uporabo odvečne toplote podatkovnega centra in superračunalnika. Predvidena je uporaba v mestnem vročevodnem omrežju, ki ga upravlja Energetika Maribor. Čeprav je ideja pri nas še na papirju, je najzanimivejši prav ta premik: stavbe bi lahko del potreb po ogrevanju pokrivale z energijo, ki nastaja pri drugih dejavnostih. Računalniki pri tem niso čudežen nadomestek za peč, temveč del širšega, povezanega energetskega sistema.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
