Oporoka ne zagotavlja, da bo hiša pripadla le eni osebi
Hišo z oporoko zapustite enemu otroku ali partnerju, a drugi lahko zahtevajo nujni delež. Preverite, komu pripada in kaj to pomeni za nepremičnino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hišo želite zapustiti otroku, ki skrbi za vas, partnerju ali komu drugemu. Toda tudi veljavna oporoka ne pomeni, da drugi bližnji ne morejo zahtevati dela dediščine. Pomembno je, kdo spada med nujne dediče in koliko mu pripada.
Hiša je lahko največje premoženje družine, hkrati pa prostor, na katerega so vezani desetletja dela, spomini in pričakovanja. Nekdo si želi, da bi v njej ostal otrok, ki tam že živi. Drugi bi jo rad zapustil partnerju, s katerim je preživel zadnja leta. Z oporoko lahko takšno željo jasno izrazi, vendar pri tem ne more povsem prezreti zakonsko varovanih pravic nekaterih bližnjih. Če hišo v oporoki namenite eni osebi, lahko nujni dedič, ki je ostal brez ustreznega deleža, zahteva njegovo dopolnitev. To še ne pomeni, da oporoka v celoti preneha veljati. Lahko pa spremeni razdelitev premoženja, ki ste si jo zamislili.
Kdo lahko zahteva nujni delež
Med nujne dediče spadajo pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši ter zakonec. Pravico ima lahko tudi zunajzakonski partner, če so izpolnjeni zakonski pogoji za takšno skupnost. Za stare starše ter brate in sestre veljajo dodatne omejitve: nujni dediči so lahko le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Toda sorodstveno razmerje samo po sebi še ni dovolj. Nujni delež lahko zahteva le oseba, ki bi bila v konkretnem primeru upravičena dedovati po zakonu. Če pokojnik zapusti otroke, njegovi starši praviloma ne pridejo na vrsto za dedovanje in zato tudi ne morejo zahtevati nujnega deleža.
Nujni delež ni vedno polovica hiše
Za potomce, posvojence in njihove potomce ter zakonca znaša nujni delež polovico njihovega zakonitega dednega deleža. Za druge nujne dediče znaša tretjino njihovega zakonitega deleža. Najprej je torej treba ugotoviti, koliko bi posameznik dedoval brez oporoke.
Koliko pripada otroku, ki ga v oporoki izpustite
Pri otrocih znaša nujni delež polovico tistega, kar bi dobili pri dedovanju brez oporoke. Zato je njegova velikost odvisna od števila dedičev. Oglejmo si primer: lastnik hiše ima dva otroka, nima zakonca oziroma partnerja z dedno pravico, hiša pa je njegovo edino premoženje. Dolgov in daril, ki bi vplivala na izračun, ni. Brez oporoke bi vsak otrok dobil polovico zapuščine. Če lastnik vse zapusti enemu, lahko drugi zahteva polovico svojega običajnega deleža – torej četrtino celotne zapuščine. Pri hiši, vredni 300.000 evrov, to vrednostno pomeni 75.000 evrov. Vendar nujni delež ne pomeni samodejnega izplačila v denarju; otrok lahko pridobi tudi solastniški delež na hiši.
Preberite tudi:
Lahko nastane solastništvo
Nujni delež je dedna pravica. Po zakonskem pravilu nujnemu dediču pripada ustrezen del posameznih stvari in pravic iz zapuščine. Pri hiši lahko zato nastane solastništvo. Oporočitelj lahko določi tudi, da nujni dedič svoj delež prejme v določenih stvareh, pravicah ali denarju. Če želite, da hiša ostane enemu otroku, drugi pa dobi prihranke ali drugo premoženje, je smiselno že ob pripravi oporoke preveriti, ali takšna razdelitev pokrije nujne deleže. Zapis »hiša naj ostane skupaj« sam po sebi ne reši vprašanja drugih dedičev.
Najprej preverite, kaj je res vaše
Pri načrtovanju dedovanja je pomembno tudi lastništvo. Če imate le polovico hiše, lahko z oporoko razpolagate s svojim deležem. Pri skupnem premoženju zakoncev je treba razmejiti, kaj pripada preživelemu zakoncu in kaj spada v zapuščino. Tudi izračun nujnega deleža ni nujno vezan samo na trenutno vrednost hiše. Upoštevajo se dolgovi ter po zakonskih pravilih tudi določena darila. Podaritev hiše za časa življenja zato ni univerzalna rešitev, s katero bi izključili zahtevke nujnih dedičev.
Izpustitev iz oporoke ni razdedinjenje
Če otroka v oporoki ne omenite ali napišete, da mu ne zapuščate ničesar, mu s tem še ne odvzamete pravice do nujnega deleža. Razdedinjenje je mogoče le ob zakonsko določenih razlogih in mora biti v oporoki jasno izraženo. Samo dejstvo, da si želite drugačne razdelitve premoženja, ne zadošča. Pravico do nujnega deleža je treba uveljavljati. Prikrajšani dedič lahko zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj, po potrebi tudi vrnitev daril. Pri tem veljajo roki, zato vprašanja ni dobro odlagati do časa, ko je zapuščinski postopek končan.
Jasna želja potrebuje tudi pravilno obliko
Poleg razdelitve je pomembno, kako je oporoka sestavljena. Lastnoročno oporoko morate sami napisati in podpisati. Za besedilo, ki ga napiše druga oseba ali ga pripravite na računalniku, veljajo drugačne zahteve; sam podpis ne zadostuje za veljavno lastnoročno oporoko. Pred pripravo zato zberite podatke o nepremičnini, lastniških deležih, drugih sredstvih in večjih darilih. S strokovno pomočjo lahko preverite, ali bo zapis dosegel želeni namen. Uredite tudi hrambo, da bo oporoka po smrti dosegljiva.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
