Knjižnica Brežice

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice so v četrtek gostili letošnjega viteza poezije Klemna Piska. Vsestranski literarni ustvarjalec je naziv prejel na sklepni prireditvi 26. Pesniškega turnirja v Mariboru, kjer je zmagal s pesmijo Napaka v meritvi. Tej in njegovemu ustvarjanju so obiskovalci prisluhnili na literarno-glasbenem večeru, ki ga je vodila Nataša Jenuš.

Čeprav Pesniški turnir poteka že vrsto let, je Pisk na njem sodeloval prvič. Kot je povedal, je bil zanj že preboj med nominirance velik uspeh, zmaga pa ga je presenetila. V pogovoru je predstavil svojo zanimivo življenjsko in ustvarjalno pot. Rodil se je v Kranju, več let živel v Litvi in na Češkem, zadnja leta pa prebiva in ustvarja v Brežicah.

Knjižnica Brežice

Poezijo je začel resneje pisati že v srednji šoli. Njegove pesmi so pogosto zgodbe zase, pri ustvarjanju pa ima pomembno mesto tudi igra. Del svojega pesniškega ustvarjanja je predstavil tudi skozi nekaj izbranih skladb. Povezanost s poezijo je bila prisotna že v njegovi družini, saj je bil pesnik tudi njegov oče Bojan Pisk. Čeprav je njuna poezija povsem različna, je imela očetova kritika za Klemna pomembno vlogo.

Pisk je tudi poliglot in prevajalec številnih del sodobne poljske, litovske in finske književnosti. Od prevajanja večinoma tudi živi, pri avtorskem ustvarjanju pa sta zanj pomembna predvsem navdih in spontanost. Kot pravi, ni množični ustvarjalec in težko bi v enem letu napisal dve avtorski deli. Pisanje romana zanj ni obrt, ampak umetnost.

Obiskovalci so prisluhnili tudi odlomku iz njegovega romana Mamutova oporoka. Pogovor se je nato dotaknil njegovega življenja v tujini in vpliva tega obdobja na njegovo ustvarjanje. Litva je bila zanj čas največje svobode, saj se je tam lahko tudi študijsko posvečal literaturi. Ob tem poudarja, da lahko ustvarjalec po navdih odide v tujino, vendar se mora znati tudi vrniti domov in ustvarjanje pogledati z druge perspektive.

Knjižnica Brežice

Pomemben del njegovega dela je prevajanje. Med drugim prevaja dela litovskega ustvarjalca Kęstutisa Kasparavičiusa v sodelovanju s KUD Sodobnost International. Podpisal se je tudi pod prevode serije fantazijskih romanov in kratkih zgodb Veščec poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega. Pri prevajanju poudarja, da ne gre zgolj za dobesedni prenos besedila iz enega jezika v drugega, temveč za proces, ki zahteva tudi precej raziskovanja in razumevanja izvirnega dela.

Večer se je zaključil nekoliko bolj nostalgično. Piska in Natašo Jenuš namreč povezuje skupna prijateljica, spoznali pa so se že v osnovnošolskih letih. Ob fotografijah iz petega in šestega razreda kranjske osnovne šole, s katerimi je Jenuš presenetila gosta, je ta obudil spomine na otroštvo in jih delil z obiskovalci.

Kmalu bo izšla tudi nova Piskova pesniška zbirka, ki bo svoje mesto našla na policah Knjižnice Brežice. Obiskovalci bodo tako lahko njegovo poezijo spoznavali tudi skozi novo zbirko – v duhu letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja in njegovega sporočila »Branje je veselje«.